Policija je že včeraj sporočila, da se je 42-letnik v nedeljo zvečer sprl z nekdanjo partnerico, mamo 5-letnice. Ženska se je pred prepirom umaknila iz stanovanja in poklicala policijo. Vse se je sicer dogajalo v stanovanju varuške.
Policisti, ki so prišli na kraj dogodka, so naleteli na zaprta vrata, 42-letnik pa jim je zagrozil, da bo skozi okno vrgel hčerko, če se ne umaknejo. V stik z 42-letnikom, sicer nekdanjim policistom, je stopil policijski pogajalec, vendar je moškega neuspešno poskušal pomiriti. Gasilci so zato pred večstanovanjsko stavbo namestili skočno blazino.
Dobre pol ure po prihodu policistov je moški skozi okno vrgel hčerko, ki pa je odletela mimo skočne blazine in pristala na parkiranem avtomobilu. Med padcem se je huje poškodovala, zato so jo odpeljali v ljubljanski klinični center. V UKC Ljubljana so danes za 24ur.com povedali, da je deklica še vedno v kritičnem stanju in se še bori za življenje.
Oče na pogojnem odpustu
Oče, ki je zatem skočil še sam in umrl na kraju, je bil sicer na pogojnem odpustu s prestajanja zaporne kazni. 42-letnik iz Vinice je bil obsojen na večletno zaporno kazen, pred pogojnim odpustom pa je že prestal nekaj manj kot dve tretjini kazni, so pojasnili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
Po ugotovitvah komisije za pogojne odpuste, ki je o obsojenčevi prošnji o pogojnem odpustu odločala decembra lani, je moški izpolnjeval pogoje iz 88. člena kazenskega zakonika. Prošnji je zato ugodila, pri odločitvi pa sledila pozitivnemu predlogu, ki ga je v poročilu podal zavod, kjer je moški prestajal kazen.
"Redna zasedanja komisije namreč potekajo v zavodu, kjer obsojenec prestaja kazen zapora, in poročilo o posameznem obsojencu podaja delavec zavoda, zadolžen za posameznega zapornika," so zapisali na upravi za izvrševanje kazenskih sankcij.
Komisija lahko na kraju samem postavlja dodatna vprašanja tako delavcu kot ostalim, saj obravnava posameznega zapornika po besedah uprave vedno poteka timsko. Na tej podlagi lahko komisija predlogu sledi ali ne. Komisijo sestavljajo predsednik, ki je predstavnik ministrstva za pravosodje, ter dva člana, od katerih je eden vrhovni oziroma višji sodnik in eden vrhovni ali višji državni tožilec.
Na predlog komisije je bila zaradi varstvenega nadzorstva obsojencu s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani za čas pogojnega odpusta določena svetovalka iz centra za socialno delo, so še pojasnili na upravi.
V soboto so bili na morju, v nedeljo pri babici
Po navedbah vršilke dolžnosti direktorice koprskega zapora Lilijane Laganis za oddajo Svet na Kanalu A je bil pokojni v času prestajanja kazni korekten in vzoren obsojenec. Razen manjših prekrškov težav med stenami zapora ni bilo. Tudi žena si je po besedah direktorice želela, da bi po vrnitvi iz te sobe odprtega oddelka spet zaživeli kot družina, vključeval se je v te terapije, tudi zunanji terapevt je dal za njega ustrezno pozitivno mnenje, je povedala Laganisova.
Šokiran je tudi presenečen socialni delavec Rade Radetič, ki je od vsega začetka spremljal družino. Pokazal je tudi papirje, ki kažejo, da v zadnjih treh letih oče ni bil nasilen. Do otroka ni bil nikoli nasilen, tudi do mame nikoli, nobena prijava ni prišla do centra in tudi njihove ugotovitve s stikov, ki so bile tedensko in mesečno z enim in z drugim, tega niso potrjevale, je dejal Radetič.
Radetič se je redno dobival z družino, ki je bila še v soboto skupaj na morju, v nedeljo pa je odšla k babici na kosilo. Socialni delavec pravi, da je šlo za zelo pristen in ljubeč odnos.
Center za socialno delo pa bi po njegovih navedbah spet ravnal enako. Pričakujejo izredni nadzor ministrstva, a verjamejo, da ni bilo do tragedije niti enega razloga, da družini ne bi pomagali živeti skupaj.
'Treba je prepoznati znake'
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo je v oddaji 24UR OB ENIH povedala, da je tema nasilje v družini dokaj nova in da je bilo javnost na začetku treba prepričevati, naj se vplete, naj pritiska na pristojne institucije, da bi bolje opravljale svoje delo. Zdaj pa je po njenem mnenju pritiskov preveč. ''Kadar koli institucije želijo uvajati bolj mehke ukrepe, kot so stiki pod nadzorom ali prepoved stikov ali pa celo odvzem otroka, se javnost zgroženo upre temu in zahteva pravice za te storilce ali storilke. Čas bi bil, da stroki pustimo, da opravi svoje in da poskuša z mehkejšimi ukrepi preprečiti ekscese,'' je povedala in dodala, da je najbolj pomembno, da ko pride do nasilja v nekem odnosu, prepoznamo znake, ki pomenijo stopnjevanje nevarnosti. ''Če se nasilje stopnjuje, povečuje, če se zmanjšujejo časovni presledki med posameznimi dogodki, če nekdo v zadnjem času izreka veliko število groženj, če ima dostop do orožja, to so znaki za alarm,'' je opozorila.
'Strokovno je treba obravnavati oba'
Predstojnik oddelka za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Marko Polič opozarja, da morata biti v primeru, ko je eden od partnerjev nasilen, strokovno obravnavana oba. Tisti, ki ni nasilen, se tako lahko nauči ustreznega odzivanja na partnerjevo vedenje. "Ljudje počnejo marsikaj in kakšne stvari so nepredvidljive," pravi. "Zasebnost ljudi država ščiti, da te ne more vsak gledati, kaj se ti dogaja za vrati. Po drugi strani pa to pomeni tudi, da se lahko dogajajo nesprejemljive stvari, ki lahko izzvenijo v umor ali samomor."
"Nihče nas ne uči, kako ravnati z agresivnežem, stroka pa to obvlada," poudarja Polič. "Ko se ve, da gre za takšen problem, je možno človeka usposobiti, da se zna spoprijeti s tem," pravi. "V takih primerih bi bilo treba delati z obema partnerjema, tako z agresivnim, da se njegove impulze spravi pod nadzor, kot tudi z drugim, da jih zna prepoznati in zna ukrepati," pojasnjuje Polič in dodaja: "Vendar to ni enostavna naloga in je zahtevna še za strokovnjake."
