Diploma za žrtve

Južnokorejski študent Čo Seung Hui, ki je v ponedeljek v študentskem naselju univerze v Virginiji v dveh strelskih napadih pobil 32 ljudi in na koncu storil samomor, je še pred pokolom na ameriško televizijsko mrežo NBC poslal paket, v katerem je bil tudi videoposnetek, na katerem strelec jezno pojasnjuje, zakaj se je odločil postreliti kolege na univerzi.

Nekatere družine ustreljenih študentov so šokirane nad posnetkom, zato so odpovedale intervjuje za televizijsko mrežo NBC. Tudi policija je izrazila razočaranje nad objavo posnetka.

„Želeli smo se pogovoriti z nekaterimi člani družine žrtev pokola, vendar so odpovedali pogovore, saj so bili zelo jezni na NBC, ker je objavil posnetke,“ je povedala sovoditeljica oddaje na NBC Meredith Vieira. NBC objavo opravičuje z argumentom, da so tako razkrili um morilca.

Na posnetku Južnokorejec izlije svoj gnev nad razuzdanim življenjem razvajenih bogatašev, o sebi pa govori kot o zaščitniku šibkih. Izrazi pa tudi svoje občudovanje pokola na srednji šoli Columbine leta 1999.

„Potisnili ste me v kot in mi dali edino možnost. Zahvaljujoč vam, bom umrl kot Jezus Kristus in tako navdihnil generacije šibkejših in nebogljenih. Ko je prišel čas, sem to storil. Moral sem,“ je še dejal Čo na posnetku, nato pa se hladnokrvno odpravil na strelski pohod v prostore ene od fakultet v kampusu. V paketu so bile sicer tudi fotografije, na katerih Čo pozira z orožjem v rokah, na eni pa si orožje celo nastavi ob svojo senco.

Pečat na znamki pošiljke kaže na to, da je Čo Seung Hui paket poslal med prvim in drugim streljanjem. Paket je bil poslan s hitro pošto, vendar je prispel v New York šele v sredo, saj je 23-letni morilec južnokorejskega porekla napačno napisal poštno številko. Policija je tako rešila uganko, kje je bil morilec dve uri, medtem ko je zgodaj zjutraj ubil dve osebi v študentskem domu in ko jih je kasneje v poslopju s predavalnicami pobil še 30.

Nekateri študenti univerze v Virginiji so se ob prikazovanju zadnjih posnetkov napadalca, ki je pretresel njihovo študentsko naselje, zbrali v prostorih kavarne in si jih skupaj ogledali. Ob tem so bili zgroženi in in niso mogli verjeti svojim ušesom. „To je noro. Ubije dva človeka, nato gre na pošto, potem pa se pripravi na drugo rundo. Naravnost srhljivo je,“ meni eden od šolajočih na univerzi.

Zalezovalec žensk s samomorilskimi nagnjenji

Videoposnetek je le še potrditev mračne narave študenta, ki so jo opisovali že njegovi študentski kolegi in profesorji. Ti so dejali, da je bil Čo duševno moten samotar. V preteklosti je bil že večkrat obtožen zalezovanje študentk. Tako sta se dve študentki uradno pritožili, ker ju je Čo nenehno klical in jima pošiljal kratka telefonska sporočila. V njih sicer ni grozil, sta se pa dekletu počutili zelo nelagodno.

Leta 2005 pa se je Čo tudi zdravil v psihiatrični bolnišnici zaradi samomorilne narave. Takrat je sodišče razsodilo, da je duševno bolan in da predstavlja nevarnost tako sebi kot drugim.

Kljub temni preteklosti pa je Čo lahko brez težav legalno kupil dve pištoli, s katerima je pobijal na kampusu. To je ponovno odprlo debato o razširjenosti orožja v Virginiji in v ZDA nasploh. Ta razprava se zadnjih deset let ob podobnih primerih vedno vnam, a kmalu spet potihne, saj je orožarski lobi v ZDA premočan, da bi dovolil resne spremembe k zmanjševanju razširjenosti orožja.

Novega zakona najverjetneje ne bodo sprejeli tudi zato, ker so demokrati letos večino v kongresu prevzeli s pomočjo novincev, ki so uspeli zmagati s podporo Nacionalne orožarske zveze (NRA). Ta mogočna lobistična organizacija se je sedaj za nekaj dni sicer potuhnila na strateška zasedanja za oblikovanje javne kampanje, za zdaj pa izdaja le sožalje žrtvam pokola.

Kdo je odpovedal?

Strelčeva preteklost pa je sprožila tudi razpravo o tem, ali bi njegovo dejanje lahko preprečili oziroma opazili opozorilne znake. Družinsko ozadje mladeniča je bilo sicer urejeno. S starši se je iz Južne Koreje v ZDA preselil leta 1992.

Kot je pojasnil Čojev 81-letni dedek, so si v Ameriki ustvarili lepo življenje, preživljali pa so se z delom v svoji čistilnici. „Moj zet bi naredil vse za svoje otroke. Čoja je vzgojal kot dragulj, zdaj pa je naredil nekaj tako grozovitega. Zato mislim, da si ne bo več želel živeti,“ je dejal dedek.

'Pred streli varna univerza ne obstaja'

Vodilni na ameriških univerzah in šolah so že po grozovitem strelskem napadu na šoli Columbine leta 1999 sprejeli strožje ukrepe za zagotavljanje varnosti. Vendar pa je lahko varovanje celotnih študentskih naselij z veliko travnate površine in številnimi zgradbami težka naloga. Se pa vsi strinjajo, da je bilo najnovejše streljanje opomin, da bo treba na področju varnosti dijakov in študentov postoriti še marsikaj.

Vodilni na univerzi v Virginiji se vse od ponedeljkovega streljanja soočajo z očitki, da niso pravilno ravnali, ko po prvem streljanju niso zaprli naselja. A strokovnjaki za varnost opozarjajo, da poostren nadzor po tovrstnih dogodkih ni vedno učinkovita rešitev. Tako so nekateri prepričani, da bi se morale univerze usmeriti k preventivnim ukrepom, kot je odkrivanje nasilja, ki bi lahko pripeljalo do množičnega ubijanja.

„Zdaj bodo univerze nekaj časa s trdo roko vzdrževale red, študenti in profesorji pa se bodo tako počutili varne. A ne bodo nič kaj varnejši, imeli bodo samo občutek, da so,“ pojasnjuje direktor Brudnik centra za preučevanje nasilja in dodaja: „Tisti, ki so odločeni streljati, bodo vedno našli način, kako priti do ljudi. Zato študentskih naselij ne moremo narediti varnejših.