Bi masaker lahko preprečili?

Dva dni po pretresljivih dogodkih na univerzi v Virginii, ko je 23-letni študent iz Južne Koreje, Čo Seung Hui, postrelil 32 vrstnikov, predavateljev in zaposlenih na univerzi, nato pa sodil še sebi, je guverner Virginije Tim Kaine zahteval natančno preiskavo odziva vodilnih na nastalo situacijo.

Prepočasen in neprimeren odziv odgovornih?

Kaine je preiskavo sprožil potem, ko je več preživelih v morilskem napadu vodstvu univerze očitalo, da se ni pravilno odzvala na prvi strelski napad, v katerem je Čo Seung Hui ubil dva študenta. Študenti so prepričani, da niso bili pravočasno obveščeni o strelcu na območju študentskega naselja. Prebivalci naselja so namreč več kot dve uri po prvem streljanju prejeli le skopo elektronsko sporočilo o streljanju in priporočilo, naj bodo previdni. Namesto tega so študenti prepričani, da bi morala po naselju voziti policijska patrulja in po zvočniku ljudi opozarjati na nevarnost, poleg tega pa so prepričani, da bi morali tudi takoj zapreti naselje.

Tako pa je strelec po dveh urah neovirano spet udaril in v predavalnicah in na hodnikih ene od fakultet pobil 30 ljudi, potem pa v eni od predavalnic naredil samomor, tako da se je ustrelil v obraz. Guverner Kaine je na novinarski konferenci dejal, da bodo zato sestavili neodvisen odbor, ki bo temeljito raziskal okoliščine in reakcijo odgovornih. Ti svoje odločitve branijo in pravijo, da so delovali v skladu z informacijami, ki so jim bile takrat na voljo. Poudarjajo, da niso imeli razloga za sum, da bo strelec napadel še enkrat, zato tudi niso hoteli povzročiti panike v naselju.

Ure groze

Kot je znano, se je morilski pohod Južnokorejca na univerzi v Virginiji začel v ponedeljek nekaj po sedmi uri po lokalnem času, ko je vstopil v enega od študentskih domov in tam ustrelil študenta in njegovo kolegico.

Kaj se je dogajalo naslednji dve uri, še vedno ni čisto jasno. Po prvem streljanju naj bi se mladenič vrnil v svojo sobo, kjer naj bi napisal grozljivo sporočilo 'V to ste me prisilili', se oborožil s še eno pištolo in si nabral nove zaloge metkov, nato pa se nekaj po deveti uri odpravil proti od prvega streljanja 800 metrov oddaljeni fakulteti. Tam je najprej s ključavnicami zaklenil učilnice, nato pa skoraj pol ure streljal na študente, profesorje in zaposlene. Skupaj jih je pod streli obležalo 30 v štirih različnih učilnicah in na stopnišču.

Policija v njegovi študentski sobi sicer ni našla samomorilskega sporočila.

Policija vedela za nasilno naravo strelca

Na dan pa so prišle tudi nove podrobnosti o napadalcu, 23-letnem Čo Seung Huiju iz Južne Koreje. Od svojega 8. leta je skupaj s starši živel v ZDA, na univerzi v Virginiji je študiral angleščino, živel pa je tudi v enem od študentskih domov v naselju. Ču naj bi že v preteklosti kazal znake nasilništva, saj naj bi ga zaradi tekstov, ki jih je napisal pri predmetu Kreativno pisanje, v katerih je bilo veliko spolnosti in krvi, napotili k svetovalcu.

To pa ni bilo najhuje. Kot navaja The Guardian, ga je policija zaradi kršenja zakona prvič obravnavala že leta 2005. Takrat naj bi Čo na skrivaj z mobilnikom slikal kolegice v intimne predele na predavanjih, to pa je bil tudi čas, ko je napisal sporen esej. Zato je njegova profesorica obvestila policijo in svetovalce, študent pa se je odzval z dolgim, jeznim in zmedenim elektronskim sporočilom profesorici. Policija sicer proti njemu ni kazensko ukrepala, ni pa smel več obiskovati predavanj, pač pa je imel zasebne ure s profesorico.

Čeprav policija še vedno ne ve zagotovo, kaj je sprožilo morilski napad mladeniča, pa je zdaj že skoraj gotovo, da je bila Čojeva prva žrtev 19-letna Emily Hilscher, ki naj bi bila njegova neuslišana ljubezen.

Dan žalovanja

V torek je bila v Blacksburgu žalna slovesnost, ki sta se je udeležila tudi ameriški predsednik George W. Bush in njegova žena Laura. Bush je pozval k pomoči sorodnikom žrtev in dejal, da je to čas bolečine za vse. Zvečer pa so v parku študentskega naselja pripravili še bedenje ob svečah, na katerem se je zbralo več tisoč ljudi.

Strelski napad pa je pretresel tudi Južno Korejo. Državno vodstvo je zaradi dogodka sklicalo celo izredno sejo, na kateri so razpravljali tudi o posledicah, ki jih bo na največji pokol v zgodovini ameriških šol imel na veliko južnokorejsko skupnost v ZDA. Južna Koreja je sicer tudi sama doživela podobno grozo, in sicer leta 1982, ko je opiti moški v strelskem pohodu ubil 57 ljudi, 38 pa jih ranil, nato pa razstrelil samega sebe.