Od julijskega petka, ko je na goriškem Krasu zagorelo prvič, je minilo 17 dni. Sobota je ponudila zatišje pred viharjem, v nedeljo pa je dokončno izbruhnil največji katastrofalni požar v naravnem okolju v zgodovini Slovenije. Mineva tudi 15 dni od aktivacije državnega načrta in sedem dni gasilske straže.
Zdaj so sporočili veselo novico: "Požar je pogašen." Straža bo sicer pogorišče opazovala vsaj do obilnejšega deževja, saj je še vedno razglašena velika požarna ogroženost. Skupine dveh ali treh gasilcev se bodo večkrat na dan zapeljale po tem območju. Tega bodo skušali nadzirati tudi iz zraka.
Vendramin je ob tem poudaril, da so zelo veseli, da ni zgorela nobena hiša, brez hujših poškodb pa so jo odnesli tudi sodelujoči gasilci. Teren je bil namreč zaradi visokih temperatur in neeksplodiranih ubojnih sredstev iz 1. svetovne vojne zelo nevaren.
Glede na to, da v okolju še vedno velja visoka stopnja požarne ogroženosti, mora vsako območje izvajati požarno stražo, še vedno pa se bo izvajala tudi gasilska straža, je povedal vodja intervencije. Pomoč matičnim društvom, ki bodo izvajala požarno stražo, bodo nudila manjša društva.
Nočni vodja intervencije Dani Boltar je podrobneje razložil, kako bosta sodelovali gasilska in požarna straža. Lokalna društva v obalno-kraški regiji bodo prevzela tako požarno kot gasilsko stražo. Društva iz občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko, Dornberk, Nova Gorica in Komen bodo tako dvakrat dnevno, enkrat v dopoldanskem in enkrat v popoldanskem času, opazovala območja pogorišča in skrbela, da ne bo znova zagorelo. Na terenu bodo ostale tudi zračne sile, pomagali jim bosta dve kameri.
Društva, ki bodo izvajala požarno stražo, se bodo v primeru novega izbruha obrnila na bolj oddaljena društva iz severnoprimorske in kraške regije. "Glavnina bremena pa pade na nas," je končal. Poveljnik civilne zaščite je tako z današnjim dnem preklical sklep o aktiviranju državnega načrta zaščite in reševanja ob velikem požaru v naravnem okolju, ki je bil zaradi obsežnega požara v naravnem okolju na Krasu na območju občin Miren-Kostanjevica, Renče-Vogrsko in Komen aktiviran dne 17. julija.
Kmalu se bo lahko začelo popisovati tudi škodo, je povedal župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar. Škodo na gozdovih in divjadi bo popisoval Zavod za gozdove Slovenije, ostalo škodo bodo občani prek aplikacije prijavljali sami. Vsaka občina bo imela svoje svetovalce, ki bodo situacijo ustrezno rešili. Ocen o dejanski škodi še nimajo. "Z gotovostjo pa lahko rečemo, da je škoda zelo zelo velika. Da se bo narava obnovila, bomo potrebovali ne leta, ampak desetletja," je zaključil.
Po prvi oceni Zavoda za gozdove Slovenije je požar zajel območje, veliko 3600 hektarjev. Velika večina tega – kar 82 odstotkov – je v občini Miren-Kostanjevica. 10 odstotkov uničenega območja je v občini Renče-Vogrsko, osem odstotkov pa v občini Komen.
Vodja Zavoda za gozdove iz enote Sežana Tomaž Hrovat je medtem povedal, da se danes izteče rok za lastnike gozdov, ko lahko z območja požarišča odpeljejo svoj les. Služba je na občinskih in državnih območjih že začela z odvozom svežega lesa, ki je bil interventno posekan z namenom omejevanja požara in lažjega gašenja.
Do 20. avgusta morajo s svojih parcel svež les umakniti tudi zasebni lastniki, če se na to prijavijo, je povedal Hrovat. Množično so se začeli prijavljati danes, ko je odvoz lesa sporočilo deset lastnikov. A vendar na zbornici opažajo, da veliko lastnikov sploh ne ve, kje so meje med ozemlji. Upajo, da to ne bo predstavljajo dodatnih težav in da bo sanacija potekala neovirano.
'Kras lahko pred ponovnimi požari rešimo le s preventivo'
Župan občine Miren-Kostanjevica Mauricij Humar je prepričan, da se Kras lahko v prihodnosti pred požari reši le s preventivo, kateri naj bi bil naklonjen tudi premier Rober Golob. Tako je nujno reševanje oskrbe z vodo, umetno ustvarjanje presek. V načrtu naj bi imeli tudi druge načine reševanja.
Vendramin ocenjuje, da je pri gašenju sodelovalo približno 13.000 ljudi, med njimi so tudi policisti, vojaki, reševalci, gozdarji, prostovoljci itn. Točne številke zaenkrat še niso znane. Nekateri gasilci iz matičnih društev so bili na terenu vsak dan, z vmesnimi nekajurnimi pavzami. "Z veseljem odhajamo domov na počitek," pa je zaključil Vendramin.
Pred seboj imamo še en mesec poletja, padavin pa še vsaj nekaj časa ne bo, zato previdnost ni odveč. Še vedno velja tudi opozorilo, naj se hoje po pogorišču izogibamo ter naj ne oviramo aktivnosti tistih, ki nadzirajo pogorišča.
Pri gašenju največjega požara v zgodovini Slovenije je sodelovalo več kot 10.000 prostovoljnih in poklicnih gasilcev. Po grobih ocenah je pogorelo 3600 hektarjev, od tega 2700 hektarjev gozda. Sanacija uničenega kraškega gozda se bo najverjetneje začela že jeseni, trajala pa bo vsaj pet let. Če so do požara približno polovico kraških gozdnih površin predstavljali iglavci, bo obnova osredotočena predvsem na sajenje listavcev, saj ti težje zagorijo.
Tudi na obrambnem ministrstvu so že napovedali poročilo o škodi. Za finančno pomoč pa naj bi prosili Solidarnostni sklad EU. Kampanje za obnovo požarišča so zagnali tudi prebivalci in župani treh kraških občin, ki so jih požari huje prizadeli.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.