Rečna želva, endemična vrsta reke Mary v Queenslandu, ima nenavadno sposobnost dihanja s pomočjo žlez kloake – zadnjične odprtine, ki pri živalih služi za izločanje in reprodukcijo.
Ta biološka funkcija želvi, ki jo (po prostem prevodu) imenujejo tudi ’ritna dihalka’, omogoča, da pod vodo ostane tudi do tri dni. Toliko časa pod vodo je poglavitni razlog za njeno zeleno ’irokezo’, pri čemer gre pravzaprav za alge, ki ji rastejo na glavi.
Zaradi njenega zanimivega videza so ljudje v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja želve pogosto imeli za domače ljubljenčke. V devetdesetih, ko je bila ta želva prepoznana za posebno vrsto, je bila že ogrožena.
Ker pri tej želvi traja kar 25 do 30 let, da doseže spolno zrelost, se je cela generacija želv ’izgubila’ v desetletjih, ko so jih ljudje imeli doma kot ljubljenčke, je pojasnil Rikki Gumbs, biolog iz zoološkega društva v Londonu. To društvo je leta 2007 uvedlo tudi seznam Edge za ’evolucionarno drugačne in svetovno ogrožene vrste’. Na tem seznamu se rečna želva Mary uvršča na 29. mesto ogroženosti. Živali na seznamu razvrščajo po stopnji ogroženosti in njihovi unikatnosti.
Tako rečne kot tudi morske želve so v svetu zelo ogrožene. V kitajski provinci Hainan je na primer želvje meso zelo zaželeno, posledično pa je želv tam vedno manj.
Rikki Gumbs, ki tudi ureja seznam Edge, je dodal, da so plazilci, kadar gre za govor o ogroženih vrstah, pogosto spregledani.
"Njihovo družinsko drevo sega vse do dobe dinozavrov – če izgubimo njih, na svetu ne bo ostalo nič podobno unikatnega," je še dodal Gumbs.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.