Svetovni dan voda: peticijo za ohranitev Mure podpisalo več kot 77.000 ljudi

Vsako leto 22. marca obeležujemo zelo pomemben dan - svetovni dan voda. Če pomislimo, kako smo začeli današnji dan, potem je jasno, da je brez vode naše življenje zelo neprijetno, brez čiste pitne vode pa celo nemogoče. Naše telo lahko brez vode zdrži okoli tri dni. Potem so posledice dehidracije za naše življenje usodne. Če vemo, kako ključna je ta tekočina za naš obstoj, zakaj potem še vedno ne ravnamo z njo, kot da je zlato.

Narava nam kaže svoje zobe in se nam že maščuje za vse nesmotrne posege v njeno drobovje. Okoljske spremembe in zadnje čase tako aktualne podnebne spremembe spreminjajo vremenske vzorce. Območja, ki jih je le redko pestila suša, so zdaj že več leta zapovrstjo brez obilnih padavin. Vodne rezerve v naravi so pošle, približuje se dan nič, ko bodo vodovodne pipe ostale zaprte. Tak primer je trenutno Južnoafriška republika in njeno mesto Capetown. Tam so sprejeli takšne varčevalne ukrepe, da so ta dan nič premaknili s pomladi na poletje, a to so kratkoročni ukrepi. Dolgoročno jih čaka križev pot. Pa tudi Kalifornija ni – glede na trenutne vremenske vzorce – v nič kaj zavidljivem položaju. Poleg pomanjkanja vode jih pestijo še katastrofalni požari. Škoda je ogromna, počasi pa tudi že dojemajo, da imeti bazen za hišo in zeleno trato s širokim dovozom do prestižnega doma vendarle ni prestiž. Prestiž so potrošili, ko so polnili svoje bazene in brezskrbno zalivali svoje trate.

Koliko vode porabimo za osnovne dnevne stvari?

Ko ste zjutraj potegnili vodo na stranišču, ali ste pomislili, da ste v kanalizacijo spustili okoli šest litrov sveže pitne vode? Če imate starejše stranišče z ne tako varčnimi kotlički, je bilo te vode še več – okoli 12 litrov. Pa poglejmo še umivanje rok in zob: v minuti iz naše pipe priteče okoli tri litre vode. Če pipe niste zaprli med dvominutnim umivanjem zob, potem je je v kanalizacijo odteklo okoli šest litrov. Računajte pa še na tri litre vode, ki gre v nič, ko si splaknete obraz in roke.

To je le nekaj standardnih podatkov, ki pa varirajo glede na to, kako moderno in vodovarčno opremo imate, pa tudi glede na to, kako varčni ste pri uporabi vode sami. Ogromno lahko naredi vsak od nas – zlasti pri porabi vode. Žal pa potrebujemo kakovostna kanalizacijska podjetja in omrežja, s katerimi bomo te odpadne vode prečistili in jih varno vrnili v naravo. Na tem področju je veliko napredka. Obstaja veliko znanj in veliko učinkovitih sistemov. Enega od njih, ki se osredotoča na čiščenje odpadnih voda, razvijajo na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani pod vodstvom raziskovalca Matevža Dularja. Postopek čiščenja vode s pomočjo kavitacije so kot izredno priložnost spoznali tudi strokovnjaki na ravni EU in mu za raziskovanje tega področja namenili obsežna sredstva. Mogoče bo prav slovensko znanje zaslužno, da bomo v prihodnje v vode zlivali precej manj kemikalij, da bi jo naredili znova uporabno.

Je pa seveda pomembno, da poudarimo, da največji potrošniki vode niso gospodinjstva, pač pa kmetijstvo in gospodarstvo, pri čemer kmetijstvo potroši daleč največ naše pitne vode.

Najboljše rešitve so v naravi

Vsako leto organizacija Združenih narodov svetovni dan voda obeležuje z drugačno tematiko. Tokrat so v ospredje postavili tezo, da lahko rešitve za težave z vodo poiščemo v naravi. Nenazadnje smo ravno s pretiranimi posegi v naravo porušili naravna ravnotežja in povzročili katastrofalne poplave in suše. "Rešitve iz narave, kot so sajenje dreves za obnovitev gozdov, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami in obnovitev mokrišč, so trajnosten in stroškovno učinkovit način za lažjo povrnitev ravnovesja vodnega cikla, ublažitev učinkov podnebnih sprememb ter izboljšanje zdravja ljudi in njihovega preživljanja," so zapisali na ministrstvu za okolje.

Pogozdovanje, povezovanje rek in ustvarjanje načrtnih poplavnih ravnic ter obnavljanje močvirij, ki so naravne čistilne naprave, to so ‘naravne’ rešitve doseganja ravnovesja v vodnem krogu, o katerem se učijo že v prvi triadi osnovne šole. Če vprašate devetletnika, kaj je najpomembnejše za naše življenje, vam bo odgovoril voda in hrana. Če vprašate 20-letnika, bo rekel služba. Kmalu jih učimo o pomembnosti naravnih virov, jim predavamo o odnosu do njih, a se skozi leta to znanje izgubi. Je žal že tako, da ceniš nekaj šele, ko ostaneš brez tega.

V prihodnosti bo na področju upravljanja voda potrebno marsikaj spremeniti in z inovativnimi na naravi temelječimi rešitvami premostiti dodatne težave, ki nam grozijo tudi s staranjem vodne infrastrukture, so opozorili v Slovenskem društvu za zaščito voda. "Z vodo bi morali v vsakem ciklu vodnega kroga ravnati bolj skrbno, vse od zadrževanja deževnice na mestu nastanka in preko črpanja pitne vode, njene priprave, distribucije in rabe do namakanja, izkoriščanja vodne energije za proizvodnjo elektrike, ter končno čiščenja odpadne vode in njene vrnitve v naravno okolje," so zapisali v sporočilu za javnost.

Peticijo za ohranitev Mure z več kot 77.000 podpisi so predali okoljski ministrici in komisiji DZ za peticije

Predstavniki kampanje so peticijo danes najprej predali komisiji DZ za peticije, nato so se odpravili še na okoljsko ministrstvo. Kot je pred srečanjem z ministrico povedal koordinator kampanje Stojan Habjanič, pričakujejo, da bo ministrstvo, ki vodi postopek za prvo od potencialnih hidroelektrarn na Muri, vztrajalo pri transparentnosti in upoštevalo izsledke strokovnih študij.

"V kampanji, ki traja že več kot dve leti, nenehno opozarjamo na negativne posledice gradnje elektrarn na Muri. Kot je pokazalo tudi okoljsko poročilo, upravičeno," je poudaril Habjanič.

Mura je po besedah predstavnikov kampanje zadnja velika reka v Sloveniji, ki ni pregrajena z jezovi, kar se kaže v njeni izjemni biološki raznovrstnosti, saj v njej živi 51 avtohtonih vrst rib. Ob njej so tudi največji slovenski poplavni gozdovi, katerih pomen je viden ob poplavah v regiji, ko bi bila škoda brez naravnega zadrževanja vode v gozdovih in mokriščih ter na poplavnih ravnicah veliko večja.

Peticijo so namenoma predali na svetovni dan voda, saj je njegovo osrednje sporočilo, da so rešitve iz narave - denimo sajenje dreves, vnovično povezovanje rek s poplavnimi ravnicami in obnovitev mokrišč - najboljše rešitve za ublažitev učinkov podnebnih sprememb.

Povprečna poraba vode v Sloveniji je 104 litre na prebivalca na dan

Leta 2016 smo v Sloveniji načrpali 887 milijonov kubičnih metrov vode, od tega 162 milijonov kubičnih metrov za javni vodovod. Zaradi dotrajanosti vodovodnega omrežja se je 45 milijonov kubičnih metrov vode izgubilo v vodovodnem sistemu. Gospodinjstva v Sloveniji so v letu 2016 porabila povprečno 38 kubičnih metrov vode na prebivalca, to je 104 litre vode na prebivalca na dan.

Primer dobre prakse: tehnološko napredna čistilna naprava v Vrtojbi

Ob svetovnem dnevu sta podjetje Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica ter Mestna občina Nova Gorica na Gradu Kromberk pripravila razvojni posvet o pomenu ohranjanja čistosti slovenskih voda, ki so se ga udeležili slovenski strokovnjaki na tem področju.

Župan Mestne občine Nova Gorica Matej Arčon je na posvetu skupaj z direktorjem podjetja vodovodi in kanalizacija Miranom Lovričem predstavil primer dobre prakse v goriški regiji, kjer so v zadnjem obdobju naredili zelo pomemben korak naprej na področju čiščenja voda. Z vzpostavitvijo Centralne čistilne naprave Nova Gorica v Vrtojbi so implementirali številne tehnološke izboljšave in posodobitve osrednje vodovodne infrastrukture.

Polona Pengal s Slovenskega društva za zaščito voda je na posvetu spregovorila o rešitvah, ki jih najdemo v naravi, kar je tema letošnjega svetovnega dneva voda. Opozorila je na primere, ko so starejše umetne posege, kot so na primer neprepustna betonska rečna korita, odstranili in s tem nek prostor “renaturalizirali”. S tem so reki pustili prosto pot, da vzpostavi naravno strugo, obrežja so posledično bolj zelena, prijaznejša do ljudi, tok pa počasnejši in varnejši. Pengalova je še izpostavila, da je za ohranjanje vode in celotnega ekosistema s pestrostjo biotskih vrst nujno, da so v ta proces vključeni vsi deležniki, ki s svojim bivanjem ali delovanjem posegajo v okolje – vse od prebivalcev, urbanistov, ekologov pa vse do sociologov, projektantov in gradbenikov. Za nadaljnji razvoj družbe in ohranjanja narave pa so ključna tudi kakovostna kanalizacijska omrežja, z zmožnostjo učinkovitega prečiščevanja odpadnih voda. Na posvetu je učinkovit sistem čiščenja odpadnih voda predstavil raziskovalec Mateva Dular, ki je predstavil postopek kavitacije in pojasnil, da gre za prebojno znanstveno raziskavo, saj je kavitacija izjemno koristen proces, ki ga lahko v specifičnih pogojih uporabljamo za čiščenje površin, izboljšanje kemijskih procesov in čiščenje odpadnih voda.

Še nekaj številk:

- 2,1 milijarde ljudi nima dostopa do čiste pitne vode.

- Do leta 2050 se bo svetovna populacija po ocenah povečala še za dve milijardi, zaradi česar bo potreba po vodi večja kar za 30 odstotkov.

- Kmetijstvo trenutno potroši okoli 70 odstotkov vseh vodnih zalog, največ za namakanje.

- Delež industrije je okoli 20 odstotkov, največ proizvodnja in energetska podjetja.

- Ostalih 10 odstotkov svetovne potrošnje vode predstavljajo gospodinjstva. Zgolj en odstotek vse vode zaužijemo!

- Danes na območjih, kjer je velika verjetnost pomanjkanja pitne vode, živi okoli 1,9 milijarde ljudi, do leta 2050 pa bo ta številka narasla že na okoli 3 milijarde.

- Globalno še vedno okoli 80 odstotkov vse odpadne vode prehaja nazaj v naravo ne da bi jo ustrezno očistili ali ponovno uporabili.

- Število ljudi, ki jih ogrožajo obsežne poplave, je po podatkih ZN ocenjeno na 1,2 milijarde, do leta 2050 pa bo ta številka znašala že 1,6 milijarde, kar je kar petina vse svetovne populacije.

- Okoli 1,8 milijarde ljudi je prizadetih zaradi prekomernih posegov v naravo. Najmanj 65 odstotkov vseh gozdov je močno okrnjenih in v slabem stanju.

- Od leta 1900 do danes smo s posegi v naravo uničili in izsušili od 64 do 71 odstotkov naravnih mokrišč.