Tudi Avstrijci predlagajo Unescu biosferno območje ob mejni Muri

Madžarska, Srbija, Hrvaška in Slovenija to Unescovo zaščito že imajo, v slednji so biosferno območje Mura razglasili na letni konferenci programa Unesca Človek in biosfera 25. julija v Palembangu v Indoneziji. To rečno območje v Sloveniji je za biosferni rezervat Unesca ministrstvo za okolje in prostor nominiralo pred dvema letoma, vzpostavitvi čezmejnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava pa so se ministri Avstrije, Slovenije, Hrvaške, Madžarske in Srbije zavezali z deklaracijo marca 2011.

Za avstrijsko odločitvijo stojijo štajerske občine Radgona (Bad Radkersburg), Obrajna (Halbenrain), Cmurek (Mureck) in Murfeld, kjer so župani podpisali pobudo, prepričani, da bi takšni parki morali pomagati ohranjati obsežne, reprezentativne dele naravnih in kulturnih krajin po vsem svetu.

Župan Radgone Heinrich Schmidlechner je v torek na novinarski konferenci povedal, da so s tem storili velik korak k biosfernemu območju in da je 13.000 hektarjev površin na avstrijski strani pripravljenih. Na njihovi strani bo območje obsegalo prostor od Špilja do Radgone. Do konca septembra nameravajo pripraviti vse potrebno za vlogo, ki so jo že obravnavali v deželnem parlamentu, zdaj jo bodo pregledali še na avstrijski akademiji znanosti.

Če ne bo zapletov, bi lahko po napovedih avstrijske strani Unesco biosferno območje razglasil že prihodnje leto. Ob tem ugotavljajo, da leta 1976 v svetu uvedena biosferna območja pomagajo ohranjati izjemne naravne in kulturne krajine v vseh delih sveta in z lokalnim prebivalstvom razvijajo in koncepte za zaščito in trajnostni razvoj regij.

Župani obmejnih občin pričakujejo od biosfernega območja razvoj gospodarstva, kmetijstva v okviru trajnostnega razvoja ter priložnost za razvoj izdelkov in zdrav razvoj hrane v tem prostoru. Za kmetijstvo in prebivalstvo pa ne bo dodatnih omejitev, še dodajajo na avstrijski strani.

Margreth Huber Kortschak z deželne razvojne agencije Štajerske pa je dejala, da bi bil bi to začetek velike regije in nagrada za vse, kar so naredili v zadnjih 20 letih, še posebej pri renaturaciji Mure.

Zadnje dejanje pred zaokrožitvijo petdeželnega biosfernega območja Mura–Drava–Donava, s čimer bo trajnostni razvoj ob teh rekah vstopil v zgodovinsko obdobje velikih priložnosti za prebivalstvo, naravo in okolje, pozdravljajo tudi pri kampanji Rešimo Muro.

Njen koordinator Stojan Habjanič je za STA povedal, da je ohranitev naravne in kulturne strukture pokrajin ob navedenih rekah, vključno z vsemi izboljšavami, najpomembnejši prispevek za blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, ki že močno kažejo zobe.

"Pomurska regija se je z odločitvijo za tako usmeritev izkazala z modrostjo, ki bo sedanji in naslednjim generacijam omogočila kakovostno življenje kot le redko kje. Pljuča in ledvice Pomurja, kot reko in gozdove vzdolž Mure radi imenujemo v Zvezi društev Moja Mura, so v prihajajočih časih še močnejših vetrov, vročin, suš in padavin ključnega pomena za blaženje navedenih vplivov, hkrati pa omogočajo številne vidike samooskrbe in dodanih vrednosti," je še dodal Habjanič.