Trumpa ne prepriča niti 2000 prezgodnjih smrti lastnih državljanov

Miren podaljšan praznični konec tedna, ki ga številni Američani preživljajo v nakupovalnih središčih, so zmotile ugotovitve podnebnega poročila 300 ameriških znanstvenikov in še 700 predstavnikov 13 agencij ameriške zvezne vlade, ki predstavlja hudo opozorilo glede podnebnih sprememb in njihovih uničujočih posledic, zaradi katerih bi ameriško gospodarstvo lahko izgubilo milijarde dolarjev ali največ 10 odstotkov BDP do konca stoletja.

Povprečna svetovna temperatura je veliko višja in narašča hitreje od česarkoli, kar je izkusila sodobna civilizacija. Razloge za hitro spreminjajoče podnebnje pa je mogoče iskati zgolj in samo v človeških dejavnosti, predvsem v emisijah toplogrednih plinov, so prepričani ameriški znanstveniki. Ugotovitve, ki izhajajo iz poročila, so tako diametralno nasprotne s trditvami ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki podnebne spremembe razglaša za prevaro.

Tudi minulo sredo je na družbenem omrežju Twitter zapisal: "Kaj se je zgodilo z globalnim segrevanjem?", potem ko so se nekateri Američani prebudili v enega najhladnejših zahvalnih praznikov v zadnjem stoletju. Vendar znanstveniki pojasnjujejo, da ekstremne dnevne oziroma tedenske vremenske razmere vpliva podnebnih sprememb ne ovržejo, ampak da je bistvo predvsem v dolgoročnih trendih.

Trenutno človeška bitja živimo v najtoplejših temperaturah ozračja v vsej moderni zgodovini. Na podlagi izsledkov ameriških znanstvenikov trenutno prav nobena od držav skupine G20 ne izpolnjuje podnebnih ciljev glede zmanjšanja emisij določenih plinov. Brez znatnega zmanjšanja bi lahko povprečna letna temperatura do konca tega stoletja narasla za najmanj 5 stopinj Celzija v primerjavi s temperaturami v predindustrijski dobi. Kot izhaja iz poročila, bi lahko stroški podnebnih sprememb dosegli stotine milijard dolarjev na letni ravni. Najslabše bi jo odnesel jugovzhod ZDA, ki bi lahko do leta 2010 zaradi skrajne vročine izgubil več kot pol milijarde delovnih ur. 

Težki časi tudi za ameriške kmete

Še posebej težki časi se obetajo ameriškim kmetom. Zaradi vse višjih temperatur, pogostih suš in poplav bo kakovost in količina njihovih pridelkov občutno upadla. V predelih Srednjega zahoda bodo kmetje proizvedli manj kot 75 odstotkov količin koruze, ki jo proizvedejo danes, južni del regije pa bi lahko izgubil do 25 odstotkov trenutnega pridelka soje.

2000 več prezgodnjih smrti 

Znanstveniki v poročilu navajajo tudi hude posledice, ki jih bodo prinesle podnebne spremembe na zdravje ljudi. Nikogaršnje zdravje ni imuno na podnebne spremembe, opozarjajo. Zaradi vse višjih temperatur bodo tveganjem za nastanek bolezni še bolj občutno izpostavljeni otroci, starejši in revni. Samo na območju Srednjega Zahoda naj bi se do leta 2090 število prezgodnjih smrti na leto povečalo za 2000. Ljudje bodo izpostavljeni tudi večjemu številu bolezni zaradi oporečnih vodnih virov in hrane. Povečalo se bo tudi število virusov, kot sta Zika in virus Zahodnega Nila. 

Letošnja sezona požarov, ki je prinesla uničujoče posledice, bo le delček tega, kar se obeta v prihodnje. Do leta 2050 bi lahko na območju ZDA zgorelo celo do šestkrat več gozdnih površin. Pogorela območja na jugozahodu Kalifornija pa bi se lahko do leta 2050 celo podvojila. Zaradi visokih temperatur je ogrožena tudi zanesljivost in varnost vodnih virov na območju Havajev, Karibov in tudi drugod.

Kaj pa ukrepi?

Tokratno poročilo so znanstveniki pripravili zgolj za to, da bi z njegovimi izsledki informirali oblikovalce politik. Dokument ne vsebuje nobenih posebnih priporočil o tem, kako dejansko zaustaviti uničujoče posledice podnebnih sprememb. Pri tem pa avtorji vendarle navajajo, da če bi ZDA porabo fosilnih goriv in izpuste emisij toplogrednih plinov zmanjšale takoj, bi s tem rešile na tisoče življenj in ustvarile milijarde dolarjev v prid države. A niti slednje ne prepriča ameriškega predsednika Trumpa. Ta je namreč že napovedal, da se bodo ZDA umaknile iz mednarodnih dogovorov, kot je pariški sporazum o podnebnih spremembah, čigar cilj je znižanje svetovnih temperatur, s pojasnilom, da so omenjeni dogovori nepošteni do ameriškega gospodarstva.

Sicer pa je tudi že oktobrsko poročilo Združenih narodov svetovne velesile v izogib hudim posledicam podnebnih sprememb pozvalo k sprejetju hitrih, daljnosežnih sprememb na vseh sferah družbe. Napovedalo pa je tudi, da bo Zemlja do leta 2030 dosegla ključni prag 1,5 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo.