Slovenija bo morala do 2030 zmanjšati izpuste za 15 odstotkov. Je cilj dosegljiv?

Da bi Evropska unija dosegla cilje iz Pariškega sporazuma o podnebju, bo evropski parlament sprejel uredbo – glasovanje o predlogu bo predvidoma potekalo na plenarnem zasedanju aprila –, ki vsaki državi članici nalaga zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.

Oktobra 2014 so se voditelji EU namreč zavezali, da bo EU do leta 2030 izpuste toplogrednih plinov v primerjavi z letom 1990 zmanjšala za najmanj 40 odstotkov. Izpusti iz transporta, kmetijstva, stavb in upravljanja z odpadki se bodo morali zato do leta 2030 v primerjavi z letom 2005 zmanjšati za 30 odstotkov. Ti sektorji so odgovorni za 60 odstotkov celotnih izpustov EU, so pojasnili pri Evropskem parlamentu.

A ne bodo vse države EU deležne enakih bremen. Vsaka država bo z novo uredbo dobila svoj cilj za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kot so ogljikov dioksid, metan in dušikov oksid, in sicer do leta 2030 v primerjavi z letom 2005. ''Ta cilj se na ravni Evropske unije namerava doseči s pravično porazdelitvijo naporov omejevanja emisij toplogrednih plinov med državami članicami. Predlagani cilji zmanjšanja za države članice so v razponu od 0 do –40 odstotkov. Določeni so bili glede na relativni bruto domači proizvod na prebivalca in ob upoštevanju nekaterih posebnosti v državah,'' so pojasnili na ministrstvu za okolje.

Pri Evropskem parlamentu so predstavili sledečo razdelitev:

Slovenija bo tako morala izpuste do leta 2030 zmanjšati za 15 odstotkov. Je ta cilj dosegljiv? Na ministrstvu za okolje pritrjujejo. ''Pri določanju za Slovenijo se je poleg BDP na prebivalca upoštevala tudi izrazito tranzitna lega države, ki vpliva na povečane količine emisij iz tranzitnega prometa. Postavljeni cilj Slovenijo uvršča v skupino držav s podobno gospodarsko razvitostjo, projekcije pa kažejo, da bo ta z izvajanjem dodatnih ukrepov v vseh sektorjih dosegljiv.''

Na okoljskem ministrstvu so pojasnili, da je Slovenija že zdaj med najbolj ‘’pridnimi’’ članicami v EU. Kot so dodali, imajo EU in države članice za sektorje izven sistema EU ETS (evropski sistem za trgovanje z emisijami) določene cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov tudi do leta 2020. Na ravni Evropske unije je cilj zmanjšati te emisije za 10 odstotkov glede na leto 1990. Slovenija mora k temu prispevati na tak način, da jih ne poveča za več kot 4 odstotke. ''Zadnji razpoložljivi podatki o emisijah toplogrednih plinov v sektorjih izven sistema EU ETS za Slovenijo kažejo, da so bile te v letu 2015 za 13 odstotkov nižje od zastavljenega cilja, kar kaže na to, da je Slovenija na tem področju med bolj prizadevnimi državami članicami.''

Najbolj nepredvidljive so ravno emisije iz sektorja promet, ki predstavlja 50 odstotkov vseh ne-ETS emisij. Variabilnost teh emisij na letni ravni je lahko tudi do 18-odstotna, kar pomeni, da bi lahko že kratkotrajna izrazita rast rabe pogonskih goriv, ogrozila izpolnjevanje letnih nacionalnih ciljev in tudi doseganje končnega cilja v letu 2030. Kot je znano, oktobra lani sprejeta strategija o alternativnih gorivih v prometu sicer predvideva, da po letu 2030 pri nas ne bo več dovoljena prva registracija avtomobilov z notranjim izgorevanjem na bencin ali dizel.