Segrevanje Jadrana privablja nove toploljubne vrste, tudi morske pse

V Jadranu se pojavlja vse več živalskih vrst, neznačilnih za naše podnebje. Pri tem govorimo o tropikalizaciji, kar pomeni, da se zaradi segrevanja morja toploljubne ribe selijo proti severu. Ne gre za vrste, ki bi prihajale iz drugih biogeografskih provinc, pojasnujejo strokovnjaki iz Morske biološke postaje Nacionalnega inštituta za biologijo, temveč predvsem za vrste, ki živijo v južnejših, toplejših delih Sredozemlja. To so bolj mobilne vrste morskih živali, predvsem ribe, razlaga dr. Martina Orlando Bonaca.

O pojavljanju termofilnih vrst v slovenskem morju so raziskovalci poročali že konec devetdesetih let, ko so potrdili pojavljanje prašičevke, delfinke in balestre, novembra 2012 pa so v bližini Pirana ujeli ribo napihovalko. To je bil prvi primer pojavljanja te vrste v slovenskem morju in Tržaškem zalivu, pove Orlando Bonaca.

"Občasno zaidejo v naše morje delfinke in črnuhi (Centrolophus pompilio) ter nekatere mezopelaške ribe kot sta kosica (Trachipterus trachypterus) in srebrni mečak (Lepidopus caudatus). Znani so tudi primeri, ko se v slovenskem morju pojavi veliki morski mesec (Mola mola)," nadaljuje in doda, da so vedno bolj pogoste skakavke, ki delajo škodo ribičem. Večina termofilnih rib se je pojavila le v enem primeru, nekaj pa jih je postalo rednih prebivalk slovenskega morja – med njimi so knez, vijoličasti morski bič, balestra in velika sardela. "Velika sardela se običajno pojavlja v poletnem času, znani pa si bili tudi primeri, ko so velike jate te vrste zašle v naše morje pozimi, kot se je to zgodilo februarja 2009. Tedaj so bili opaženi tudi primeri množičnega pogina zaradi temperaturnega stresa," razloži Orlando Bonaca.

Na Morski biološki postaji poudarjajo, da zaenkrat ne morejo trditi, da bi katera od vrst, ki so prišle v slovensko morje zaradi procesa tropikalizacije, bila invazivna.

Pri naših južnih sosedih so se v preteklih letih med drugim pojavile vrste, kot so ostrozobi morski kuščar, afriški kostorog, bodeča marmorna riba in afriška poletuša. V Jadranskem morju se je že znašla tudi srebrnoproga napihovalka, ki sicer živi v Indijskem in Tihem oceanu. 

Ne le ribe, tudi glavonožci in morski psi

Alen Soldo z Oddelka za morske študije splitske univerze razlaga, da iz Rdečega morja v Mediteran in potem v Jadranski zaliv tedensko prihajajo nove vrste. "Pri tem ne govorimo samo o ribah, temveč tudi o koralah in glavonožcih. Povečevanje temperature morja pa vpliva tudi na življenjske navade morskih psov," razlaga Soldo za Blic in dodaja: "Število morskih psov povsod po svetu upada, poznamo približno 500 vrst. Od tega jih 28 prebiva tudi v Jadranskem morju".

Morski psi spadajo med predatorje, za njih pa je značilno dolgo življenje, pozna zrelost in malo število mladičev. Prav zato so lahko hitro ogroženi in se ne morejo 'upreti' lovu. "Človek jim je zato lahko velik sovražnik," pove Soldo, ki poudari, da segrevanje morja posredno vpliva tudi na njih.

"Morski psi zapuščajo nekatera območja, kjer je bila včasih temperatura stalna, zdaj pa raste. Iskati začnejo temperature, ki jim odgovarjajo," pove Soldo. Včasih so morski psi vedeli, kje bodo zagotovo dobili hrano, zdaj pa morajo na lov drugam.

Morski psi, korale, ribe in ostale morske vrste v Jadran prihajajo tudi zaradi širjenja Sueškega prekopa, kar omogoča večji pretok vode v Mediteran. Nekatere vrste, ki so prišle na tak način, so se razširile v srednjem in južnem Jadranu.

V Jadranu so že opazili tudi velikega belega morskega psa, pove Soldo. "Veliki beli morski pes je navajen širokega razpona temperatur. V Jadranu je vezan izključno na jato tun – kakor se giblje ta jata, tako se giblje tudi morski pes," pojasnjuje Soldo, ki dodaja, da je beli morski pes le občasni obiskovalec najsevernejšega in še vedno najhladnejšega dela Mediterana.

V zadnjih 10 letih se je Jadran segrel za približno 1,2 stopinje Celzija

Dolgoletni podatki meritev temperature morske vode na oceanografski boji Vida v odprtih vodah Tržaškega zaliva kažejo, da se voda tako na površini kot pri dnu (globina 22 m) segreva dobro desetinko stopinje C na leto (0,12 – 0,14/leto), kar pomeni približno 1,2 stopinje Celzija v desetih letih, pove dr. Vlado Malačič iz Morske biološke postaje.

"Predvidevamo pa, da so trendi rasti temperature morja na celotnem Jadranu manjši od trenda rasti v severnem plitvem delu, saj je za ogrevanje plitvega vodnega stolpca kot je Tržaški zaliv (največja globina okoli 25 m) potrebna manjša sončeva energija," razlaga Malačič.

Najvišja rast površinske temperature morja se dogaja spomladi, povprečna rast pa je nekje med 0,02 do 0,04 stopinj Celzija na leto.