Nam bližnja destinacija, ki bi zaradi prenatrpanosti lahko celo izgubila naslov Unescove dediščine, je Dubrovnik. Priljubljenost tega mesta se je bistveno povečala, odkar tam snemajo serijo Game of Thrones (Igra prestolov), prav tako je Dubrovnik pomembna postojanka na poteh mnogih križark.
Zelo obremenjene s turisti so tudi Benetke, kjer so domačini že pred dvema letoma protestirali proti zmanjševanju lokalnega prebivalstva in vedno večjim 'vdorom' turistov.
Pred kratkim smo poročali o zaprtju znamenite tajske plaže Maja, ki je zaslovela leta 2000 v filmu Plaža (The Beach) z Leonardom DiCapriom v glavni vlogi. Njihovem vzoru so sledile tudi filipinske oblasti, ki so začasno zaprle otok Boracay.
BBC je zbral še nekaj drugih priljubljenih destinacij po svetu, kjer so se že začeli zavedati posledic množičnega turizma in sprejemati najrazličnejše ukrepe, da bi preprečili najhujše.
Italija: Cinque Terre
Turisti množično derejo tudi v severno Italijo, kjer lahko v objektiv fotoaparata ujamejo pet barvitih, v klife vkopanih mest, poznanih pod imenom Cinque Terre.
Poti, ki povezujejo mesta in vinograde, so iz dneva v dan bolj načete zaradi erozije in pretirane količine ljudi. Že od leta 2012 je zaprta pot, ki je povezovala mesti Riomaggiore in Manarola, saj je takrat nekaj avstralskih obiskovalcev bilo poškodovanih v plazu.
Od leta 1996, ko so bile Cinque Terre razglašene za nacionalni park, jih letno obišče več kot dva milijona turistov. Že večkrat se je govorilo o omejitvi obiskovalcev, a do tega še ni prišlo.
Zdaj bodo Italijani poskusili s tehnologijo – na preizkušnji je aplikacija za pametne telefone, ki prikazuje število ljudi trenutno na poteh. Ko se pokaže rdeč znak, to pomeni, da je pot že prenatrpana. Obiskovalce spodbujajo tudi k nakupu Cinque Terre kartice, ki omogoča dostop do poti in javnega prevoza, ves denar od nje pa namenijo popravilu stez.
Peru: Machu Picchu
Machu Pichu je ena izmed najbolj priljubljenih destinacij med mnogimi popotniki, posledično pa imajo tudi oni težave s poškodovanimi potmi, onesnaženostjo in kampiranjem na nedovoljenih mestih.
Že leta 2005 je tako perujska vlada uvedla omejitve na število obiskovalcev, ki se jim je dovoljeno povzpeti do izgubljenega mesta Inkov. Prav tako februarja Machu Picchu popolnoma zaprejo za obiskovalce zaradi vzdrževalnih del in čiščenja.
Kot poskus za omejitev števila ljudi na dan so uvedli nov sistem, ki omogoča nakup vstopnice le za dopoldanski ali popoldanski obisk. Kljub vsem sprejetim ukrepom inkovsko mesto še vedno sprejme več kot 2500 obiskovalcev na dan, kar presega Unescova priporočila.
Južna Koreja: otok Jeju
Kot so zapisali na BBC-ju, je bilo v letu 2017 med prestolnico Južne Koreje, Seulom, in otokom Jeju, znanim po vulkanski pokrajini in slikovitimi slapovi, kar 65000 letov – to pomeni 180 letov na dan, 15 milijonov turistov letno.
Med obiskovalci otoka je tudi veliko tistih, ki na otoku ostanejo le nekaj ur, saj prispejo s križarko, posledično pa ne pripomorejo k lokalni ekonomiji.
Otok ima težave z onesnaženostjo okolja in prometnimi zamaški, kljub temu pa južnokorejska vlada razmišlja o novem letališču na jugu otoka, ki bi lahko število letnih turistov povečalo na 45 milijonov do leta 2035.
Kolumbija: Caño Cristales
Kolumbijska reka, ki so jo domačini oklicali za ’tekočo mavrico’, je v zadnjih letih doživela množični porast turizma.
Prej je bil ta del države obvladovan s strani gverilske skupine FARC, turizem pa je bil praktično neobstoječ. Po podpisu mirovnega sporazuma med vlado in Farcom pa je prišlo do pravega razcveta province Meta, kjer se reka nahaja.
Caño Cristales in bližnje mesto Macarena ne dosegajo obiska, merjenega v milijonih (v letu 2016 so zabeležili 16.000 obiskovalcev), a kljub temu obstaja nevarnost za okolje zaradi izjemno občutljivega ekosistema.
Tega se Kolumbijci očitno zavedajo, zato so že zdaj uvedli stroga pravila: brez vnosa plastenk, sončne kreme ali zaščite proti insektom. Prav tako je v določenih predelih reke prepovedano plavanje in hranjenje rib.
Že decembra so omejili dostop do območja, saj lahko prisotnost ljudi škodi vodnim rastlinam, ki so največje bogastvo tega ekosistema in reki dajejo barvo.
KOMENTARJI (44)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.