Še 12 let imamo, da ustavimo katastrofo

Delegati 195 držav, ki sodelujejo v Medvladnem forumu o podnebnih spremembah (IPCC), so v Južni Koreji potrdili in objavili posebno poročilo o omejitvi globalnega segrevanja na 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko raven. "Gre za zadnje opozorilo," opozarjajo in navajajo, da je svet izgubil kompas in drvi celo proti segrevanju za 3 stopinje. Da bi ostali pod 1,5 stopinje, so nujne hitre spremembe. Za doseg tega cilja bo potrebnih ogromno finančnih sredstev, a "okno priložnosti še ni zaprto," poudarjajo.

"Znanstveniki bi morali z veliki črkami zapisati … IDIOTI, UKREPAJTE TAKOJ, a to je treba ponazoriti z dejstvi in številkami," pravi Kaisa Kosonen iz organizacije Greenpeace, ki je sodelovala kot opazovalka pri nastajanju poročila.

In številke so jasne. Če smo včasih mislili, da bo omejitev globalnega segrevanja pod 2 stopinji Celzija pripomogla k obvladovanju stanja, pa najnovejše poročilo ugotavlja, da to vsekakor ne bo dovolj. Že če bomo presegli 1,5 stopinje, se igramo z življenjsko dobo našega planeta. In kot kaže, bi lahko 1,5 stopinje presegli že v 12 letih do leta 2030, to pa pomeni tveganje za ekstremne vremenske pojave – suša, požari, poplave in pomanjkanje hrane.

Kaj lahko storimo, da preprečimo katastrofo?

Poročilo, ki obsega 400 strani, sloni na 6000 znanstvenih študijah o podnebju in pravi, da so za dosego cilja potrebne drastične spremembe v odnosu politike do podnebnih sprememb, glede energije, ravnanja s prstjo, industrije, tehnologije zgradb, transporta in upravljanja mest.

Do leta 2030 bo treba tudi zmanjšati izpuste toplogrednih plinov zaradi človeških dejavnosti za 45 odstotkov od ravni leta 2010. Do leta 2050 pa bo treba priti do neto ničelnih izpustov, kar pomeni, da se mora izpopolniti tehnologija za odstranjevanje viška ogljikovega dioksida iz ozračja.

Svet se je od predindustrijske ravni doslej že segrel za eno stopinjo Celzija in poročilo opozarja na vidne posledice, kot so ekstremni vremenski pojavi, višanje gladine morij in izginjanje ledu na Arktiki.

Svet je trenutno na poti, da se segreje za dve do tri stopinje Celzija, če ne bo odločnega in trajnega zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Pariški podnebni sporazum iz leta 2015 je svetu državam podpisnicam položil na dušo, naj poskrbijo, da se ozračje ne bo segrelo za več kot dve stopinji od predindustrijske ravni.

Če bo dosežen ambicioznejši cilj 1,5 stopinje Celzija, pa se bo gladina morij dvignila za deset centimetrov manj, dramatično se bo zmanjšala nevarnost Arktike brez ledu čez poletja, koralni grebeni pa bodo usahnili za med 70 do 90 odstotkov, ne pa tudi povsem izginili.

Le dve tretjini možnosti, da omejimo globalno segrevanje

Poročilo pravi, da bo imel svet dve tretjini možnosti za dosego cilja 1,5 stopinje Celzija, le če se do konca stoletja v ozračje ne izloči več kot 420 milijard ton ogljikovega dioksida. Po sedanjem trendu izpustov bo ta vsota dosežena že v desetletju.

Delež električne energije, pridobljene z obnovljivimi viri, kot so voda, sonce in veter, se mora do leta 2050 povečati s sedanjih 20 na 70 odstotkov, delež energije iz premoga pa mora pasti s sedanjih 40 odstotkov na okoli pet odstotkov.

Potrebna tudi politična volja

Za dosego cilja bo glede na poročilo potrebnih 2100 milijard evrov investicij v globalni energetski sistem vsako leto od leta 2016 do leta 2035, kar pomeni približno 2,5 odstotka svetovnega BDP.

Poročilo zatrjuje, da je cilj 1,5 stopinje Celzija tehnološko in gospodarsko dosegljiv, vendar pa je problem politična volja.

Potrebne bodo velike spremembe na primer v prehranjevalnih navadah ljudi (manj mesa), zmanjšanje števila avtomobilov z motorji na notranje izgorevanje, zmanjšanje povpraševanja po energiji in tudi odvzemanje viška toplogrednih plinov iz ozračja, na primer s pogozdovanjem ali uporabo biogoriv.

Pripravo poročila so forumu naložili sklepi 21. zasedanja pogodbenic Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekalo leta 2015 v Parizu. Na istem zasedanju so države sveta dosegle omenjeni Pariški sporazum, ki naj bi svet rešil pred katastrofalnimi posledicami podnebnih sprememb.