Reportaža izpod Triglava: 'Želim si, da bi bila dolina tako čista, kot so naše gore'

Sredi tedna sva se s fotografom v organizirani skupini odpravila do Triglavskega doma na Kredarici, kjer je potekala letošnja čistilna akcija Očistimo naše gore, ki že deveto leto zapored poteka pod okriljem Zavarovalnice Triglav. Tokratna akcija je bila od dosedanjih nekoliko drugačna, predvsem zahtevnejša, zaradi česar je v njej sodelovalo manjše število prostovoljcev. Namreč, prvič je čiščenje potekalo nad nadmorsko višino 2500 metrov, prav tako so prostovoljci pod vodstvom izkušenih vodnikov in reševalcev čistili zahtevno območje pod grebenom med Malim Triglavom in vrhom našega očaka, predel Triglavskega ledenika, območje snežne konte južno od naše najvišje ležeče koče, očistili pa so tudi prostor v okolici doma na Kredarici.

Čeprav je sprva kazalo, da bi lahko čistilna akcija odpadla, saj je nekaj dni prej, ravno na 240. obletnico prvega vzpona na Triglav, zapadel sneg, pa so sončni dnevi, ki so sledili, poskrbeli, da je sneg večinoma skopnel. Tako smo se na sončni torek v spremstvu organizatorjev, gorskih reševalcev in vodnikov iz doline Krma povzpeli do koče na Kredarici. Za nekatere je bil to prvi obisk, poln pričakovanj, za druge priložnost za novo nepozabno doživetje v naših gorah.

Temelje postavili 'triglavski smetarji'

Zgodovina čistilnih akcij sega v sedemdeseta leta. Leta 1973 je novinar Tone Fornezzi Tof, takrat je delal za Anteno, med pohodom na Triglav razočarano ugotovil, da je postal eno veliko smetišče. To ga je tako močno zaznamovalo, da se je odločil in organiziral prvo vseslovensko čistilno akcijo na Triglavu. Interesa med prostovoljci je bilo ogromno, na goro pa je potem z vrečami in sodi, v katere so odlagali zbrane smeti in jih potem na hrbtih odnašali v dolino, odšlo 100 ‘triglavskih smetarjev’, kot so se poimenovali. S tem je Tof postavil temelje nadaljnjim čistilnim akcijam.

Pred več kot 35 leti je Planinska zveza Slovenije začela akcijo Odnesimo smeti v dolino, ki je počasi spremenila razmišljanje številnih planink in planincev, predvsem pa je začela vzgajati mlajše generacije bodočih planincev. Spomnim se šolskega planinskega krožka, ko so nas peljali na zasavski Triglav, kot mi rečemo našemu Kumu, pa nas podučili, da je vrečka, kjer smo imeli shranjene sendviče in sokove, ravno pravšnja, da vanjo shranimo smeti in jih odnesemo nazaj v dolino. Seveda se nam je vsem to zdelo povsem logično. Še več. Med vzponom na Kum smo smet, če smo jo opazili, tudi pobrali. A, kot so nam povedali nekateri udeleženci tokratne čistilne akcije pod Triglavom, ki se čiščenja udeležujejo že več desetletij, včasih to ni bilo logično. Največ smeti, ki so jih prostovoljci zbrali v tokratni čistilni akciji, je še iz časov, ko so planinci na vrhu odprli pašteto ali pločevinko mesnega doručka in jo potem enostavno odvrgli. Nekateri so smeti celo skrili pod skale ali jih stresli v razne luknje. Splošne družbene zavesti o čistem okolju in tem, da moramo poskrbeti za naše naravne bisere, takrat niti ni bilo.

Teža čistilne akcije: 380 kg smeti in številni zadovoljni obrazi 

Danes je slika povsem drugačna in to je tisto, kar najbolj navdušuje organizatorje in vse pridružene partnerje v akciji Očistimo naše gore. Njihova prizadevanja so obrodila sadove, saj smo zavest, da pravi planinec smeti odnese v dolino, vendarle uspeli ponotranjiti. Razmere v slovenskih gorah so namreč zadnje desetletje občutno boljše. To je pokazala tudi tokratna čistilna akcija, saj je bila med smetmi, ki jih je nabralo okoli 40 prostovoljcev v petih urah na štirih večjih območjih pod Triglavom, velika večina takšnih izpred več desetletij.

Znova se je pokazalo, da je v slogi moč. Tvorno sodelovanje vseh akterjev in srčnost številnih prostovoljk in prostovoljcev sta na prelepo avgustovsko sredo dobila novo težo – srečni in zadovoljni obrazi udeležencev ter 380 kilogramov odpadkov, pri čemer je bilo novejših smeti res zelo malo.

Od pločevink doručka do 'znamenite' embalaže soka Pingo

Največ smeti so nabrali na območju snežne konte, ki leži južno od doma na Kredarici. “80 do 90 odstotkov je bilo raznih pločevink, starih od 30 do 40 let. Nekaj je bilo tudi embalaže od raznih sokov in plastike. V manjšini so novodobni odpadki. Sem pa tja se kaj najde, a so k sreči redki,” pravi Dušan Prašnikar iz Triglavskega narodnega parka. “Večina odpadkov je bila najverjetneje odvržena z okolice doma.” Na vprašanje, ali je pričakoval toliko odpadkov, odgovarja: “Veseli smo, da je novejših odpadkov malo. To je dober znak, da smo naredili že veliko na ozaveščanju ljudi, da se zavedo, da se v današnjem času ne smeti več. To je velik premik naprej.”

Kar nekaj odpadkov je skupina marljivih prostovoljcev našla v okolici doma. Vodja ekipe je bil komaj 23-letni Jure Pečak, PD Ljubljana Matica. Številni mladi prostovoljci, ki so se udeležili tokratne akcije, navdajajo vse z upanjem, da bo za naše okolje poskrbljeno tudi v prihodnje in da bodo nadaljevali z akcijami, katerim temelje so postavili pred več kot štirimi desetletji. “Mi smo nabrali kar precej smeti. Nekaj ostankov ograj, mrež in žic, bližje koči pa je več črepinj in odvrženih cigaretnih ogorkov,” pripoveduje 23-letnik.

Območje pod grebenom pregledala izkušena gorska reševalca

Zaradi zahtevnosti terena sta območje pod grebenom med Malim Triglavom in vrhom ter del Kugyjeve police prečesala dva izkušena gorska reševalca. Član gorske reševalne zveze Slovenije Jani Bele je ob zaključku dejal, da so na precej velikem območju našli malo smeti. “Predvidevali smo, da bomo našli odpadke, ki so jih planinci odvrgli na grebenu oziroma jim jih je odnesel veter, a smo našli le nekaj zarjavelih pločevink iz časov, ko si na vrhu pojedel mesni doručak, pločevinko pa vrgel čez steno.”

Na območju ledenika našli ostanke letala, pa tudi izgubljeni tovor

Četrta skupina prostovoljcev pa se je podala na območje našega najvišje ležečega ledenika. Skupino je vodil Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu. “Vesel sem, da smo se lahko udeležili te ozaveščevalne akcije. Zmotno je prepričanje, da smo raziskovalci samo nekakšni teoretiki in znanstveniki,” pravi in dodaja, da je bilo smeti na območju malo. “Želeli smo predvsem opozoriti, da ledenik tukaj še vedno vztraja, čeprav je majhen, a prav s svojo majhnostjo kaže na to krhko ravnovesje, h kateremu nenazadnje pripomore tudi človek.” Med pregledom terena so našli nekaj starih kosov železja, starih drogov za markacijo, ostanke letala, ki je v osemdesetih letih strmoglavilo na tem območju, pa tudi kose planinske opreme, ki jih je veter odnesel planincem, našli pa so tudi nekaj zabojev izgubljenega helikopterskega prevoza.

Med čiščenjem ledenika smo zmotili prostovoljko Nevenko Rajhman. Rajhmanova je članica PD Mercator, čistilnih akcij pa se udeležuje redno. Tudi v njihovem društvu vsako leto izvedejo najmanj eno čistilno akcijo. Na ta pohod s seboj planinci vzamejo rokavice in vreče ter poberejo smeti, ki jih najdejo na in ob poti. “Vesela sem, da iz leta v leto najdemo manj smeti,” pravi Rajhmanova, ki jo to, da se razmere v naših gorah izboljšujejo, navdaja z upanjem.

Drag odvoz odpadkov

Matej Planko, generalni sekretar Planinske zveze Slovenije (PZS), je dejal, da so zelo zadovoljni, da je akcija uspela, da je medijski odziv super in da bodo lahko tudi prek tega kanala povedali vsem obiskovalcem gora, naj pazijo na gore in naj odnesejo svoje smeti v dolino. "Želim si, da bi bila dolina tako čista, kot so naše gore,” je dejal Planko. Problem smeti ne pomeni zgolj onesnaženja in iznakaženja narave, pač pa tudi veliko finančno breme. Kot je dejal Planko, na kočah, kjer dostop z vozili in vlečnicami ni možen, smeti v dolino odvažajo v glavnem s helikopterji. Odpadke morajo oskrbniki v kočah najprej sortirati, primerno stisniti in skladiščiti, da je tovor čim manjši in lažji za prevoz v dolino. Vse to pa pomeni precejšnje izdatke. Samo v Triglavskem domu na Kredarici, ki kar poka po šivih na vrhuncu sezone, pričakujejo ob koncu letošnje sezone med 7500 in 8000 nočitev. To pa je precejšnja obremenitev za okolje. Na Kredarici na mesec v dolino odpeljejo okoli 10 ton smeti, pri čemer se fekalije štejejo posebej. Samo za odvoz fekalij so lani plačali 25.000 evrov. Za odvoz ostalih smeti pa letno porabijo okoli 60.000 evrov.

V dolino spravili že 30 ton odpadkov

Akcija Očistimo naše gore je letos potekala že deveto leto zapored, ves čas pa je v ospredju organizatorjev in sodelujočih partnerjev spodbujanje odgovornosti posameznikov do vsebine njihovega nahrbtnika. Zavarovalnica Triglav je poleg čistilnih akcij poskrbela tudi za postopno opremljanje planinskih točk z vrečkami za odpadke in z opozorilnimi napisi. Glede na vse razdeljene vrečke in izvedene čistilne akcije pa so skupaj z obiskovalci gorskega sveta v dolino odnesli že skoraj 30 ton odpadkov.

V tokratni čistilni akciji, o kateri lahko več izveste tudi na spletni strani ocistimogore.si, so ljubitelji gora očistili območje Triglavskih podov. Kam jih bo pot peljala prihodnje leto, še ni znano, zagotovo pa ste vsi, ki ljubite naše gore in želite, da jih ohranimo tudi za generacije, ki prihajajo za nami, vabljeni, da se jim pridružite.