'Hkrati bo treba reševati podnebje in odpravljati svetovno revščino'

Agencija za okolje RS (ARSO) je objavila oceno podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja. Na Arsu opozarjajo, da ne gre za vremenske napovedi, ampak podnebne projekcije, ki so jih pripravili na podlagi treh scenarijev. Pesimistični, kjer večjih uspehov pri omejevanju izpustov ne bo, zmerno optimistični, kjer se bodo izpusti toplogrednih plinov najprej povečevali, sredi oziroma konec stoletja pa bodo upadali, in optimistični, kjer bo politika omejevanja izpustov zelo hitra in uspešna. Projekcije so pripravili za tri časovna obdobja, do leta 2040, od 2041 do 2070 in od 2071 do 2100. Primerjalno obdobje je bilo med leti 1981 in 2010.

Mojca Dolinar, vodja oddelka za klimatologijo na Arsu, je pojasnila, da ne gre za prve projekcije, saj so jih v prejšnjem desetletju že pripravili predvsem zaradi kmetijstva. Omenjeni projekt pa še ni zaključen, saj je spremembe ekstremnih dogodkov treba spremljati, ker so pomembni za prihodnost.

Po besedah Gregorja Vertačnika z Arsa, so v zadnjih desetletjih že zaznali nekaj pomembnih podnebnih sprememb, predvsem v temperaturi zraka. Naraščanje temperature se bo nadaljevalo tudi v 21. stoletju. "Glede na zadnja desetletja, se bo v Sloveniji v naslednjih 30 letih najverjetneje ogrelo za 1 do 6 stopinj Celzija," je poudaril in dodal, da bo veliko več vročih dni kot doslej, in leto 2003, ki je bilo izredno vroče, morda sploh ne bo več tako izstopajoče, ampak bo veljalo za sveže.

Glede na pesimističen scenarij, bo poleti večino dni temperatura nad 30 stopinj Celzija, število hladnih dni pa se bo zmanjševalo, kar pomeni, da bo vse manj dni, ko bo pozimi temperatura zraka pod ničlo. Tako kot temperatura zraka pa se bo spremenila tudi temperatura tal. Podaljšala se bo rastna doba, saj se bodo fenološke faze spomladi začele bolj zgodaj, jeseni pa se bodo pozneje zaključile, kar pomeni, da se bo rastna doba podaljšala za dva meseca. A kot pojasnjuje Vertačnik, podaljšanje rastne dobe ne bo prineslo bistvenih sprememb pri nevarnosti pozebe.

Na področju padavin je slika za celotno Slovenijo zelo negotova, pojasnjuje Renato Bertalanič z Arsa. Višina padavin na letni ravni se bo konec stoletja znatno povečala pozimi, najbolj v vzhodni Sloveniji, tudi do 60 odstotkov. Povečali se bosta tudi jakost in pogostost izjemnih padavin, kar pomeni, da bodo nalivi, ki danes veljajo za izjemno močne, postali običajni. Nadaljevalo se bo tudi izhlapevanje, ki je pomemben dejavnik podnebja. Največje povečanje izhlapevanja bo jeseni in poleti. Obeta pa se nam povečanje povprečnega letnega napajanja podzemne vode, kar pomeni, da se nam za zaloge pitne vode ni treba bati.

Medtem pri pretokih rek večjih sprememb ni pričakovati, izjema je severovzhod, kjer bi se pretoki v primeru zmerno optimističnega scenarija izpustov do konca stoletja povečali za do 30 odstotkov. V primeru pesimističnega scenarija gre do sredine stoletja na severovzhodu pričakovati povečanje do 40 odstotkov.

Dolinarjeva opozarja, da omenjeno projekcijo spremlja cela vrsta negotovosti. Prva med njimi smo mi oziroma naše obnašanje, kar je ena večjih neznank, druga negotovost je notranja spremenljivost podnebja, tretja pa negotovost podnebnih modelov.

Vse te spremenljivke je treba upoštevati pri izračunih, ki se seveda lahko spremenijo, če bomo ukrepali. Marko Maver z okoljskega ministrstva je za oddajo 24UR ZVEČER povedal, da bo v povezavi s prilagajanjem in blaženjem teh sprememb ključnega pomena zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pri čemer se je treba osredotočiti na problematične sektorje, kot so energetska sanacija stavb, kmetijstvo, promet in proizvodnja električne energije.

Raziskovalec in razvojnik vsebin trajnostne mobilnosti, Andrej Brglez, se strinja, da je promet eden izmed ključnih sektorjev, kjer so spremembe potrebne, a hkrati opozarja, da star dizel ni enak novemu, kar je treba upoštevati. Sodobni dizel ali bencin sta enako dobra oziroma enako slaba za okolje, pojasnjuje. Medtem pa ekolog Dušan Plut meni, da je pri podnebnih spremembah ključno, da človeštvo spremeni energetsko osnovo, torej da preide s fosilnih goriv k učinkoviti varčni rabi in rabi obnovljivih virov energije.

"Zamenjati moramo energetsko osnovo človeštva, kar je velik sistemski izziv. Druga sprememba je povezana s spremembo paradigme razvoja. Absolutno bo moralo človeštvo udejaniti paradigmo trajnostnega sonaravnega razvoja. To pomeni, da bomo morali zaključiti z modelom količinske rasti in blagostanje graditi na osnovi nosilnosti okolja, upoštevati bomo morali okoljske omejitve. In tretja stvar je dejstvo, da podnebne spremembe pomembno vplivajo na revščino, to se pravi, da bo hkrati treba reševati podnebje in hkrati odpravljati svetovno revščino. Potrebujemo svetovni sklad, kjer bodo razvite države vlagale v to, da se bodo manj razvite države lahko razvile v skladu z nosilnostjo okolja," poudarja.

Maver pa dodaja, da namerava Slovenija v prihodnjem letu prispevati v zeleni podnebni sklad, iz katerega se bodo financirali ukrepi v državah v razvoju. "Podnebne spremembe ne poznajo meja. Najhujše posledice podnebnih sprememb bodo nosile države v razvoju," opozarja.

Plut se strinja, da podnebne spremembe ne poznajo meja, in opozarja, da bodo najbolj prizadete prav države v razvoju, revne države, ki imajo že sedaj težave z materialnim blagostanjem. Tam je že sedaj izredno razširjena revščina in vsako zmanjševanje možnosti vodne oskrbe, to se pravi suše, vsako zmanjševanje možnosti za pridelavo hrane, bodo destabilizirale te države. Zaradi tega bo prišlo do notranjih trenj in povečale se bodo mednarodne migracije, ker si bodo ljudje v stiski iskali eksistenco tam, kjer je višje denarno blagostanje. "Evropa in razviti svet morata biti maksimalno zainteresirani za to, da že sedaj pomaga tem državam, ne samo pri podnebnih spremembah, ampak predvsem pri razvoju, dvigu materialnega blagostanja, ker je to najboljši obet za ohranjanje nacionalne varnosti tudi v gospodarsko razvitih državh, vključno s Slovenijo."

Plut še meni, da bi morala Slovenija upoštevati določene izkušnje strategije energetske sonaravnosti Avstrijske Koroške. Ta je dosegla konsenz med politiko, občino in prebivalci o tem, da bi se na področju električne energije in toplote Avstrijska Koroška do leta 2025, s pomočjo lastnih obnovljivih virov energije, začela 100% oskrbovati. Na področju prometa kjer so problemi nekoliko večji, pa naj bi se ta scenarij uresnčil do leta 2035.

Slovenija mora na osnovi teh skrajno dramatičnih opozoril absolutno radikalizirati prehod k decetralizirani obnovljivi energiji in energetski koncept, kot je zdaj zastavljen, bistveno spremeniti. Iti mora v proces radikalnega razobličenja, če želi hkrati zadostiti okoljskim ciljem in vplivati na dvig materialnega blagostanja v okviru nosilnosti okolja Slovenije, še opozarja Plut.