Katere občine bodo čistile Slovenijo in kje za čiščenje ni interesa?

V čistilni akciji po celem svetu bodo sodelovale celo države kot so Sirija, Irak, Afganistan in Kitajska.  Na najpomembnejši okoljevarstveni dogodek se pripravlja 150 držav sveta. Po celem svetu bo tako 15. septembra vzniknil pravi zeleni val prostovoljcev, ki se bo začel na Novi Zelandiji, potoval po svetu in se zaključil na Havajih.

Stopiti moramo korak naprej od čiščenja  

Cilj te akcije pa, kot pojasnje Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, ni le počistiti, ampak, ker okolje ne pozna meja in je v naravi vse povezano, stremijo k temu, da bodo letos naredili še korak naprej. Tako so akciji v Sloveniji nadeli slogan “Še zadnjič,” ki je zaveza in spodbuda, da čistilne akcije
prenehajo simbolizirati poglavitno in edino okoljevarstveno aktivnost Slovenk in Slovencev.

Kot pojasnjuje, je edini cilj te akcije dolgoročnost: "Naš cilj ni, da se zbere enormno število ljudi, ampak da vzpostavimo temelje za prihodnje delo. Petnajstega septembra ne bomo zaključili z delom, ampak bomo z aktivnostmi nadaljevali. Na področju okolja ni meja, s temi problematikami se je težko spopadati sam, zato se moramo združiti. Res je, da so akcije uspešne, a pri okolju moramo narediti korak naprej, zato smo tudi pozvali lokalne skupnosti in prostovoljce pozvali, da razmislijo, kaj vse lahko naredimo, da  doprinesemo k bolj čistemu okolju. Poudarek tako še zdaleč ni le na čiščenju divjih odlagališč, zvrstila se bo vrsta ozaveščevalnih aktivnosti, med njimi sajenje dreves, odstranjevale se bodo invazivne vrste rastlin, popisoval oziroma obnavljal se bo tudi register nelegalnih odlagališč."

Plastika naša vsakdanja

Tako so se pridružili tudi pobudi Osvobodimo se plastike in bodo pripravili tudi navodila za popis izdelkov blagovnih znamk, katerih embalažo najdemo praktično povsod. Namen tega je potrkati na vest proizvajalcev: "S popisom blagovnih znamk bomo poskušali ustvariti pritisk na proizvajalce, da niso le prebivalci tisti, ki morajo čistiti za seboj in da velika odgovornost leži na proizvajalcih." Tudi Klemen Belhar, vodja koordinacije, pojasnjuje, da lahko tisti, ki ne morejo ali ne želijo čistiti, sodelujejo pri popisu registra divjih odlagališč ali blagovnih znamk: "Vsakdo lahko po navodilih, ki bodo izdana na njihovi spletni strani, popiše, katerim blagovnim znamkam pripadajo katere smeti. To bo koristno, saj bomo tako imeli pregled in argument za pritisk na proizvajalce, da bi ti začeli pakirati odpadke na drugačen, okolju prijaznejši način."

Ekologi brez meja bodo pričeli tudi s projektom Plastika naša vsakdanja, s katerim bodo naslavljali predvsem problematiko uporabe plastike za enkratno uporabo. Po besedah Zgojznikove je že dolgo jasno, da smo dosegli mejo in da tako naprej ne bo šlo, a naslavljanje tega problema ni preprosto. Kot pojasnjuje Belhar, so v društvu letos v okviru projekta Očistimo vode  začeli beležiti in šteti posamezne odpadke v naših vodotokih,  kjer so ugotovili, da je bila kar polovica odpadkov plastičnih. "Naše reke so vir morskih odpadkov, zato je tako za naše kot svetovna morja pomembno, kako mi na stotine kilometrov stran ravnamo z našimi odpadki. A na štirih od petih odlagališčih najdemo plastične odpadke, kar pomeni, da je treba problem urgentno nasloviti, saj imamo s plastiko težave tudi na kopnem." 15. septembra bodo tako tudi čistilne akcije v vodah in na brežinah, potekala pa bo tudi zaj že tradicionalna akcija Očistimo obalo.  

Davkoplačevalce samo čiščenje odpadkov ob cestah stane tri milijone evrov na leto

Ekologi brez meja opozarjajo tudi na problem smetenja, odlaganja odpadkov na manjših površinah. Kot pojasnjuje Jaka Krajnc, vodja popisa popisa divjih odlagališč in vodotokov, je stanje divjih odlagališč v Sloveniji še vedno problematično, pred akcijo jim je uspelo obiskati in očistiti 3500 odlagališč, kar je približno tretjina. Najslabše stanje ostaja v gozdovih, saj gre za odročne lokacije, kjer se je enostavno skriti oziroma ostati anonimen. Največji problem predstavljajo gradbeni odpadki, še vedno jih je več kot 40 odstotkov. Smetenje pa državljanje udari tudi po žepih. Davkoplačevalce namreč samo čiščenje odpadkov ob cestah stane tri milijone evrov na leto, je pojasnil Krajnc.

Vse občine ne bodo sodelovale

Po grobi oceni Ekologov brez meja bo v akciji sodelovalo 70 odstotkov občin. Najmanj bodo pretežno čistile občine v alpskem svetu, a je tu tudi sicer manj onesnaženo okolje kot drugje po Sloveniji. So pa precej kritični do nekaterih občin, od katerih so glede na okoljske probleme na njihovem območju, pričakovali večjo vkjučenost tako občin kot aktivistov: Ponekod so se tako občine kot aktivisti zelo zagnano lotile projekta. V nekaterih občinah pa tega ni. Belhar je izpostavil mestno občino Kranj, Velenje in občino Grosuplje: "V občini Kranj ne sodelujejo niti občina niti prostovoljci, prav tako ne v Grosuplju, kjer smo zaradi zaskrbljajočega razmerja med velikostjo območja, številom prebivalcev in divjih odlagališč, skušali doseči sodelovanje." Belhar je dodal, da "v času bližajočih se lokalih volitev očitno županov teh občin tovrstna stvar kaj dosti ne zanima in da je ne sodelovanje znak apatičnosti oblasti." Na velenjski občini so sicer pojasnili, da je v Velenju sobota, 15. september, namenjena praznovanju občinskega praznika in da bodo jesensko očiščevalno akcijo izvedli 22. septembra.

Tudi na občini Kranj so pojasnili, "da Kranj čistimo vsako leto, ne glede na pobude društev od blizu in daleč. Komunala Kranj akcijo podpira in bo na dan akcije osveščala prebivalce o pomenu ločevanja odpadkov.  Tudi slednje Komunala Kranj počne že vrsto let, ne glede na pobude društev od blizu in daleč."

Iz občine Grosuplje so odgovorili, da na dan izvedbe akcije Očistimo Slovenijo organizirajo tradicionalni festival Grosuplje v jeseni: "Aktivno sodelovanje v akciji Očistimo Slovenija bi bilo tako prav v tem terminu težko izvedljivo. Gre namreč za največji letni družabni dogodek v naši občini, nanj pa si želimo privabiti kar čim več obiskovalcev. Prav tako je veliko občank in občanov tudi vključenih v samo organizacijo dogodka. V letošnjem letu v proračunu občine za sanacijo črnih odlagališč smo zagotovili potrebna sredstva. Skupno je bilo odstranjenih za 2.850 kg mešanih odpadkov iz naslova črnih odlagališč. V sklopu spomladanskih čistilnih akcij pa je bilo odstranjene tudi 1.010 kg azbestne kritine."

Obala, Radovljica in Ljubljana primer dobre prakse

Kot primer dobre prakse je Belhar izpostavil občine na slovenski obali, kjer bo vzporedno potekalo veliko aktivnosti, občino Radovljica, kjer skorajda nimajo ničesar za očistiti, a bodo vseeno sodelovali v akcijah ozaveščanja in prestolnico, kjer bo akcija zelo močna. Kot  je povedal Jože Horvat, koordianator za območje Ljubljane, bodo v akciji vključene vse osnovne šole in vrtci ter veliko srednjih šol. Upa, da bodo otroci lahko tako tudi vzgajali svoje starše, da ne počnejo tega, kar na tem območju nekateri počnejo zdaj: "Na barju je veliko črnih odlagališč, ki pa jih ne bodo čistili prostovoljci, ker so prenevarna, zato jih bo, ker ne želimo, da ostanejo neočiščena, očistila snaga."

Akcija ne bo potekala samo v soboto, ampak bodo to opravile kakšen dan prej ali kasneje, tako da bodo zraven povabili tudi starše. Snaga je za vse pripravila rokavice in vreče. Ne želijo, da je to dan za odnašanje kosovnih odpadkov iz kleti občanov, zato Snaga posebej prosi, da je občani na ta dan ne preobremenijo na ta način, ampak da za odvoz kosovnih odpadkov poskrbijo na transparenten način, kot to določa zakon.

Kaj lahko storijo prostovoljci, kjer koordinacije na občinski ravni ni?

Kljub temu, da se vse občine niso priključile akciji, ljudi kljub temu pozivajo, da okolje razumejo kot vrednoto, kar pomeni, da se lahko nenazadnje na ta (ali katerikoli dan) vsak s primerno vrečo odpravi in očisti poti, kjer se sprehaja in tako prispeva k čistejšemu okolju. Če ne želijo čistiti, lahko na dan akcije posamezniki ali skupine v svojem kraju popišejo divja odlagališča ali se vključijo v druge dejavnosti kot so na primer urejanje zelenic in športnih igrišč, učnih poti, pleskanje otroških igral, popravljanje klopi v parku itd. Vsak se lahko prijavi k akciji, vsakem lahko pomagajo pri idejah, prav tako lahko dobijo vrečke in rokavice, a poskrbeti je treba, da odpadke pravilno odložijo.