Sateliti, ki spremljajo stanje na Beli celini, kažejo, da zaradi taljenja letno v oceanih "izgine" več kot 200 milijard ton ledu. To se pozna na gladini morja, ki se na globalni ravni letno poviša za 0,6 milimetra, kar je trikrat več od zadnjih ocen v letu 2012, piša BBC.
Taljenje ledu na Antarktiki je vedno hitrejše
Države bodo morale te informacije in novo pospeševanje tega trenda vzeti v račun pri načrtovanju nizkoležečih priobalnih skupnosti.
Znanstveniki trdijo, da so izgube večje v zahodnem delu kontinenta, kjer prihajajo topli tokovi od spodaj in talijo potopljene dele ledenikov.
"Ne moremo zanesljivo povedati, kdaj se je to začelo, saj takrat še nismo zbirali podatkov v morju," pojasnjuje profesor Andrew Shepherd, ki vodi raziskovalno nalogo Imbie. "Lahko pa povemo, da je na Antarktiki danes preveč toplo. Približno pol stopinje je več od tega, kar kontinent še lahko prenese in zato se tali približno pet metrov ledene osnove vsako leto. To prispeva k dvigovanju nivoja morja, ki ga opažamo," še dodaja.
Vesoljske agencije pošiljajo svoje satelite nad Antarktiko od zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja. Evropa beleži podatke neprekinjeno od leta 1992.
Sateliti zaznavajo spremembo višine ledene plošče in hitrost, s katero se znižuje. Nekatere posebne naprave s preleti lahko izmerijo debelino ledenih plošč tudi z zaznavanjem razlik v težnosti. Delo raziskovalcev v nalogi Imbie je, da vse te podatke združijo v celoto, ki najbolje opiše dogajanje na skrajnem jugu našega planeta.
Nastajanje ledu na vzhodnem delu ne uspe pokrivati izgub na zahodnem delu
Glaciologi, strokovnjaki za ledenike, ponavadi ločujejo tri področja na Antarktiki, ki se obnašajo različno. Na zahodu celine, kjer je največ ledenikov, so se izgube ledu v letih 1992 do 2017 povečale iz 53 milijard na 159 milijard ton letno.
Na polotoku Antarktike, ki štrli proti Južni Ameriki, se je zmanjševanje količine ledu s 7 povzpelo na 33 milijard letno, po navedbah znanstvenikov predvsem zato, ker so se nekatere plavajoče ledene gmote pred ledeniki sesule in s tem ledu za njimi omogočile hitrejši tok.
Vzhodna Antarktika, največji del celine, je edini del, kjer beležijo povečanje ledu. Večina tega predela se namreč nahaja na površju. Tukaj se sneg zbira in območje ni tako izpostavljeno procesom taljenja kot so druga. A povečanje ni preveč izrazito, približno za pet ton ledu letno.
Ekipo naloge Imdie vznemirja dejstvo, da rast na vzhodnem delu ne more nadoknaditi izgub na zahodnem delu in na polotoku. Verjetno je na manj negativno dojemanje stanja na Antarktiki vplivalo tudi dejstvo, da je tam ravno pred zadnjo oceno leta 2012 zapadlo nenavadno veliko snega.
Taljenje na Antarktiki postaja glavni dejavnik dvigovanja morske gladine
Globalno se gladina oceanov dviga za 3 milimetre na leto. Na to vpliva več dejavnikov, tudi širjenje oceanov, medtem ko se segrevajo. Iz zadnje naloge Imbie pa je jasno, da na gladino močno vpliva tudi dogajanje na najbolj južnem delu Zemlje.
"Trikratno povečanje sedaj postavlja Antarktiko med glavne razloge za dvig morske gladine", pravi profesor Shepherd in doda: "Nazadnje, ko smo pregledovali ledene plošče, je glavni delež prispevala Grenlandija, a zdaj temu ni več tako."
Skupno je Antarktika izgubila kar 2,7 milijarde ton ledu od leta 1992, kar je prispevalo k dvigu morske gladine za 7,5 milimetra.
Dvigovanje ledenikov lahko zmanjša izgube ledu zaradi taljenja
Po drugi strani ameriški in nemški znanstveniki opozarjajo na možno reakcijo izostatičnega premika ledenikov, kar pomeni, da se bodo ob taljenju potopljeni deli ledenikov začeli dvigovati nad gladino. Novi dokazi na podlagi podobnih dogodkov v preteklosti kažejo, da lahko ta proces dejansko nekoliko zmanjša izgube ledu, saj ledenik med dviganjem ulovi tudi nekatere plavajoče gmote ledu.
"To je kot zaviranje na kolesu," pravi Pippa Whitehouse iz univerze v Durhamu. "Trenje na dnu ledenih gmot, ki so prej plavale, zdaj pa se nahajajo na površju, upočasni vse skupaj in popolnoma spremeni dinamiko na ledeniku. Verjamemo, da bo to upočasnilo taljenje v prihodnosti, vendar ne dovolj, da bi izničilo vplive današnjega segrevanja," trdi Whitehousova in dodaja: "Segrevanje oceanov bo preveč stanjšalo led, da bi ta proces lahko pomagal."
Morska gladina se bo do leta 2100 dvignila za 50 do 60 centimetrov
V prejšnji oceni je bil prispevek Antarktike na globalni dvig morske gladine do konca stoletja uvrščen med manj pomembne vplive, zadnja ocena pa ga uvršča čisto na vrh po pomembnosti.
"V tem trenutku delamo projekcije do leta 2100, kar je približno življenjska doba trenutne generacije. Morska gladina se bo v tem času dvignila za 50 do 60 centimetrov," še pravi Whitehousova in posvari: "To ne bo vplivalo le na ljudi, ki živijo ob obalah, ampak tudi na pogostost močnih neurij in poplav."
KOMENTARJI (42)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.