Človeštvo je samo od leta 1970 uničilo 60 odstotkov živali

Od leta 1970 je človeštvo z obličja Zemlje izbrisalo 60 odstotkov sesalcev, ptic, rib in plazilcev, zaradi česar vodilni svetovni strokovnjaki opozarjajo, da je zdaj ogroženo človeštvo, piše The Guardian.

59 znanstvenikov z vsega sveta je spisalo poročilo in podalo oceno pokola prostoživečih živali, ki ga je objavil Svetovni sklad za naravo (WWF). Kot so ugotovili, ogromna in naraščajoča poraba hrane in virov s strani svetovnega prebivalstva uničuje mrežo življenja, ki se je ustvarjala milijarde let, in od katere je odvisna človeška družba, med njimi so čisti zrak, voda in vse ostalo.

"Hitro nam zmanjkuje časa," je povedal profesor Johan Rockström, svetovni strokovnjak za trajnostni razvoj na potsdamskem inštitutu za raziskave podnebnih vplivov v Nemčiji. "Samo z obravnavo obeh, ekosistema in podnebja, imamo možnost, da zaščitimo stabilen planet za prihodnost človeštva na Zemlji."

Mnogi znanstveniki verjamejo, da je svet začel s šestim masovnim iztrebljanjem, prvim, ki ga je povzročila vrsta Homo sapiens. Druge nedavne analize so pokazale, da je človeštvo uničilo 83 odstotkov vseh sesalcev in polovico rastlin od zgodnje civilizacije in da bi, tudi če bi se uničenje končalo zdaj, moral naravni svet okrevati pet do sedem milijonov let.

Indeks življenjskih planetov, ki ga je za WWF izdelalo Zoološko društvo v Londonu, uporablja podatke o 16.704 populacijah sesalcev, ptic, rib, plazilcev in dvoživk, ki predstavljajo več kot 4.000 vrst, da bi spremljali upad divjih živali. Med letoma 1970 in 2014, gre za najnovejše razpoložljive podatke, se je populacija v povprečju zmanjšala za 60 odstotkov. Pred štirimi leti je bil upad 52 odstotkov. "Šokantna resnica je", je dejal Mike Barrett, izvršni direktor znanosti in ohranjanja narave pri WWF, "da se upad prostoživečih živali nadaljuje".

Prostoživeče živali in ekosistemi so življenjskega pomena za človeško življenje, je dejal profesor Bob Watson, eden najbolj uglednih znanstvenikov na svetu, ki je trenutno predsednik medvladnega odbora za biotsko raznovrstnost, in ki je marca izjavil, da je uničevanje narave tako nevarno kot podnebne spremembe. "Narava prispeva k človeški blaginji, tako kulturno kot duhovno, pa tudi h kritični proizvodnji hrane, čisti vodi in energiji, ter uravnava zemeljsko podnebje, onesnaževanje, opraševanje in poplave," je dejal. "Poročilo Living Planet jasno kaže, da človeške dejavnosti nesprejemljivo uničujejo naravo in ogrožajo blaginjo sedanjih in prihodnjih generacij."

Največji vzrok izgube divjih živali je uničenje naravnih habitatov, večji del za ustvarjanje kmetijskih zemljišč. Na tri četrtine vseh zemljišč na Zemlji zdaj močno vplivajo človeške dejavnosti. Naslednji velik vzrok je ubijanje živali za hrano – 300 vrst sesalcev "pojemo" v izumrtje – medtem ko se v oceanih masovno lovi, več kot polovico pa zdaj lovijo industrijsko. Prav tako pomembno je kemično onesnaževanje: polovica svetovne populacije ubijalskih kitov je obsojena na umiranje zaradi onesnaženja s polikloriranimi bifenili (PCB).

Najhuje prizadeta regija je Južna in Srednja Amerika, ki je zabeležila 89-odstotno zmanjšanje populacij vretenčarjev, kar je v veliki meri posledica opuščanja velikih površin gozdov, bogatih z divjimi živalmi. Najbolj prizadeti habitati so reke in jezera, kjer je populacija divjih živali padla za 83 odstotkov zaradi ogromne žeje kmetijstva in velikega števila jezov. "Spet obstaja ta neposredna povezava med prehranjevalnim sistemom in izčrpavanjem prosto živečih živali," je povedal Barrett.

Vendar je generalni direktor WWF International, Marco Lambertini, dejal, da je temeljno vprašanje potrošnja: "Ne moremo več ignorirati vpliva sedanjih netrajnostnih proizvodnih modelov in potratnega načina življenja." Svetovne države si prizadevajo za srečanje konvencije OZN o biološki raznovrstnosti leta 2020, ko bodo sprejete nove zaveze za varstvo narave. "Potrebujemo novo globalno pogodbo za naravo in ljudi in imamo manj kot dve leti, da jo dobimo," je dejal Barrett. "To je resnično zadnja možnost. Tokrat moramo narediti, kar je prav." Tanya Steele, izvršna direktorica WWF-a, pa je dejala: "Mi smo prva generacija, ki ve, da uničuje naš planet, in zadnja, ki lahko kaj naredi v zvezi s tem."