Kave ne boste več mešali s plastičnimi žličkami, konec tudi za plastičen pribor

Za je glasovalo 571 poslancev, 53 jih je bilo proti, 34 pa se jih je vzdržalo. "Utapljamo se v plastiki, uporabljamo jo tudi tam, kjer njena uporaba nima nikakršnega vzdržnega razloga. Odvržena plastika, ki konča na obalah oceanov in se ne reciklira, povzroča veliko okoljsko škodo, na drugi strani pa pomeni tudi veliko izgubljenih milijonov za industrijo," je ob tem dejala slovenska evropska poslanka Romana Tomc.

Franc Bogovič pa poudarja, da v EU sicer nismo največji onesnaževalci morja in oceanov s plastiko, smo pa zagotovo tisti, ki imamo najbolj jasno vizijo, kako to preprečiti: "Vlagati moramo v razvoj novih tehnologij za proizvodnjo bolj trajnostnih materialov, ki bodo nadomestili te velike sovražnike našega kontinenta."

Poročevalka Frederique Ries je bila z razpletom glasovanja zadovoljna: "Sprejeli smo najbolj ambiciozno zakonodajo proti plastiki za enkratno uporabo. Zdaj je na nas, da vztrajamo do konca pri pogajanjih s Svetom EU, ki naj bi se začela že novembra. Današnje glasovanje utira pot prihajajoči in ambiciozni direktivi. Ta je nujna za zavarovanje morskega okolja in zmanjšanje stroškov okoljske škode, nastale zaradi plastičnega onesnaženja v Evropi, ki naj bi do leta 2030 znašala 22 milijard evrov."

Kaj bi prepovedali?

- Pribor za enkratno uporabo, vatirane palčke, slamice in palčke za mešanje prepovedani od leta 2021.

- Poslanci so dodali izdelke iz oxo plastike - kot so vrečke in embalaža, ter posodo za hitro hrano, narejeno iz ekspandiranega polistirena.

- Potrošnjo več drugih plastičnih izdelkov, pri katerih ni alternative, bodo morale države članice zmanjšati za vsaj 25 odstotkov do leta 2025. Med temi izdelki so škatle za hamburgerje za enkratno uporabo, škatle za sendviče ter posode za sadje, zelenjavo, sladice in sladoled. Članice bodo sestavile nacionalne načrte za vzpodbujanje uporabe proizvodov, primernih za večkratno uporabo, ponovne uporabe in recikliranja.

- Ostalo plastiko, na primer plastenke, bo treba zbirati posebej in jo reciklirati v 90 odstotkih primerov do leta 2025.

- Poslanci so se strinjali, da morajo ukrepi zmanjšanja zajemati tudi odpadke tobačnih izdelkov, še posebej cigaretne filtre, ki vsebujejo plastiko. Ti odpadki morajo biti zmanjšani za 50 odstotkov do leta 2025 in 80 odstotkov do leta 2030.

- Države članice bodo morale tudi zagotoviti, da se letno zbere vsaj 50 odstotkov izgubljene ali zapuščene ribiške opreme, ki vsebuje plastiko. Cilj je reciklirati najmanj 15 odstotkov te opreme do leta 2025. Ribiška oprema predstavlja 27 odstotkov odpadkov, najdenih na evropskih plažah, so sporočili iz tiskovne službe Evropskega parlamenta.

Evropska razprava o predlogu je bila sicer burna, Slovenija pa je sprejela stališče, da v splošnem podpira predlagane ukrepe, o vseh pa se pogovarjajo tudi z gospodarstvom.

Biorazgradljiva plastika ni rešitev

Evropska komisija je direktivo v razpravo dala maja letos. Po glasovanju na evropskem Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki ga sestavlja vseh osem političnih skupin in je poročilo sprejel z veliko večino, so evroposlanci glasovali ne samo o prihodnosti direktive, ampak tudi o naši prihodnosti - pa so jasni v društvu Ekologi brez meja.

Kot pojasnjujejo v tej organizaciji, Ekologi brez meja, "čeprav ima direktiva načelno veliko podporo, se lomijo kopja pri določanju vrst plastičnih izdelkov, ki naj bodo del direktive ali ne. Še posebej pomembno je, da se iz direktive ne izvzame izdelkov iz biorazgradljive plastike, saj le-ta ni rešitev problema. Pri tem gre le za zamenjavo ene vrste plastike z drugo, njena raba pa je v vsakem primeru v nasprotju s hierarhijo ravnanja z odpadki in konceptom krožnega gospodarstva.

Pomembno je tudi vztrajati pri konkretnih ukrepih za zmanjšanje porabe embalaže za živila za s sabo in lončkov za enkratno uporabo ter podpori pri strožjih ukrepih razširjene odgovornosti proizvajalca za večino plastičnih izdelkov. Veliko pogovorov je tudi glede omejitve prodaje balonov, pri čemer ne gre za prepoved prodaje balonov, temveč le za prepoved plastičnih palic za balone, pravijo.

Ministrstvo napoveduje dodatno podporo za razvoj alternativ plastiki

Vlada direktivo v splošnem podpira in jo vidi kot pomemben prispevek pri "iskanju inovativnih rešitev za nove poslovne modele ter alternativne proizvode za enkratno in večkratno uporabo." 

Kot je povedal državni sekretar Simon Zajc, bo Slovenija stremela tudi k temu, da se v letu 2019 tudi ukine prodaja lahkih nosilnih plastičnih vrečk, še navaja predlog stališča, ki so ga poslanci podprli s 14 glasovi za in nobenim proti. "Želimo biti ambiciozni pri nadaljnjem oblikovanju ukrepov," je poudaril Zajc.

Slovenija želi biti po njegovih besedah vodilna na področju razvoja alternativ plastiki oziroma plastičnim izdelkom za enkratno uporabo ter spodbujati razvoj materialov, ki so ekološko prijazni - so biorazgradljivi ali se jih da ponovno uporabiti. "Izdatno bomo povečali sredstva za izdelke, ki so v razvojni fazi oz. blizu tega, da se jih da na trg," je napovedal.

Kako bo ukrep vplival na gospodarstvo?

"O vseh ukrepih, ki jih predlagamo in o katerih razmišljamo, se pogovarjamo tudi z gospodarstvom," je dodal Zajc. Zato je pri vseh ukrepih predvideno tudi prehodno obdobje, v katerem imajo podjetja čas, da se prilagodijo. "Tako se naš prehod iz plastike na alternativne materiale ne bo poznal na delovnih mestih oz. se bo poznal pozitivno."

Stranka Levica je danes že vložila predlog amandmaja, ki ga je predhodno uskladila z ministrom za okolje Juretom Lebnom, je povedal Željko Cigler (Levica). "Filtre za tobačne izdelke lahko nadomestimo z okolju prijaznimi in biorazgradljivimi izdelki že prihodnje leto, leto za tem pa tudi plastične posode za živila in lončke za pijačo. Ostale plastične izdelke je potrebno postopoma prepovedati do leta 2030, do takrat pa sprejeti vse druge ukrepe za čim večje zmanjšanje njihove porabe," so po seji odbora sporočili z Levice.

Poudarili so tudi, da so za mnoge plastične proizvode že danes na trgu dostopni in v nekaterih državah zelo razširjeni alternativni proizvodi iz okolju prijaznih biorazgradljivih materialov. Med te lahko štejemo filtre za tobačne izdelke iz lana, bombaža in konoplje, kozarce iz t.i. koruzne plastike, krožnike iz papirja, lesa ali sladkornega trsa, so poudarili v stranki.