
O življenju in delu pokojnih političnih voditeljev velikokrat sodi aktualna politična elita, ki ji lahko vpetost v vsakdanje dogodke in bitko za oblast zamegli trezno presojo. Posmrtna "odlikovanja" pa lahko podeljuje tudi Rimskokatoliška cerkev. Ob 13. obletnici smrti nekdanjega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana je šibeniški škof Ante Ivas predlagal, da bi Tuđmana razglasili za svetnika. Ivas je tudi neformalno predlagal, da mu dodelijo svetniško ime "Veliki Franjo Hrvaški", poroča spletni portal 24sata.
"Tuđman je bil vizionar, ki je Hrvaško videl v skupnosti evropskih držav kot državo, ki bo ohranila svojo identiteto in posebnosti," je dejal nekdanji minister za zunanje zadeve Miomir Žužul in dodal, da je prvi hrvaški postjugoslovanski predsednik včasih zaradi osredotočenosti na "veliko sliko" res pozabil na podrobnosti.
Razpravo ob 13. obletnici Tuđmanove smrti je organizirala univerza v Zadru, Hrvaški inštitut za zgodovino in Zavod za zgodovinske znanosti. Hrvaški predsednik Ivo Josipović je pisno sporočil, da je Tuđman "v ključnih trenutkih odigral najpomembnejšo vlogo v oblikovanju hrvaške države".
Franjo Tuđman se je rodil 14. maja 1922 v mestecu Veliko Trgovišče v hrvaškem Zagorju. Od leta 1963 je predaval na zagrebški fakulteti političnih znanosti, kjer je leta 1963 tudi doktoriral iz zgodovinskih znanosti. Leta 1967 so ga zaradi ''nemarkističnosti in nacionalizma'' izključili iz KP Jugoslavije. Od takrat je bil večkrat preganjan in zaprt. Tuđman je leta 1989 ustanovil HDZ, katere predsednik je bil od ustanovitve. Po zmagi HDZ na volitvah 1990, ga je sabor maja istega leta izvolil za predsednika Hrvaške, na neposrednih predsedniških volitvah pa je bil izvoljen za predsednika države tudi avgusta 1992 in junija 1997. Umrl je 10. decembra 1999.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.