Nova Slovenija

Datum ustanovitve: 4. avgust 2000

Število članov: preko 10.200

Zadnji volilni rezultat na volitvah v DZ: 4,88 odstotka volilnih glasov (štirje poslanci)

S KOM BI SE POVEZOVALI?

V stranki pravijo, da so v koalicijo pripravljeni iti s tistimi, ki bodo pomagali znižati davke, poenostaviti postopke in umakniti politiko iz gospodarstva.

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?
Predsednico stranke Ljudmilo Novak. Predsednik vlade mora imeti nekaj političnih in praktičnih izkušenj ter občutek za krizno vodenje, poudarjajo.

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT
„Kriza je posledica pomanjkanja vrednot, ki konstituirajo družbo. Državo bomo usmerili na pravo pot z manjšo davčno obremenitvijo, z učinkovitejšo javno upravo, z umikom politike iz gospodarstva, s strukturnimi reformami in z urejenimi javnimi financami.“

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?
V NSi ocenjujejo, da se je Slovenija reševanja problema bančne luknje z uvedbo slabe banke lotila pravilno, le izvedba je problematična, saj se dogajajo določene netransparentnosti pri prenosu slabih terjatev. Predvsem manjkajo jasni kriteriji, katere slabe terjatve naj se prenaša na slabo banko in katere ne.

Nastanek novih bančnih lukenj pa bi preprečili z umikom politike oziroma državnega deleža iz bančnega sektorja in povečanjem odgovornosti v nadzornih svetih bank.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?
Cilj NSi je znižati davčno breme tako, da bo vsak zaposlen državljan v povprečju plačal 100 evrov davkov manj. Ocenjujejo, da bo zaradi tega ljudem ostala 1 milijarda evrov denarja več, kar na drugi strani pomeni za 1 milijardo manj prilivov v proračun. Nadoknaditi jih nameravajo s prilivi iz novih zaposlitev in povečane potrošnje. „Visoko davčno breme državljane sili v sivo in črno ekonomijo, kjer letno nastane za približno 10 milijard evrov prometa. Zaradi visoke obdavčitve dela, vsaj 20odstotkov vseh opravljenih storitev opravijo delavci, zaposleni na črno. Glede na nižjo davčno obremenitev pričakujemo vsaj 40.000 novih delovnih mest in 150 milijonov evrov novih davčnih prilivov,“ pravijo.

Iz naslova večje domače potrošnje pričakujejo 400 milijonov več prilivov, iz naslova večje davčne discipline pa 150 milijonov, skupaj 700 milijonov evrov. Preostalih 300 pa nameravajo "pokriti" z racionalizacijo javnega sektorja. Menijo, da bi njihovi ukrepi privedli do večje gospodarske rasti in odpiranja novih delovnih mest, posledično pa bi začeli zmanjševati tudi zadolženost.

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?
Pri pisanju programa so črpali iz priporočil in izkušenj gospodarstvenikov ter podjetnikov iz Slovenije in tujine, sodelovali so tudi člani Gospodarskega kluba NSi, med njimi Milan Matos, Matej Kovač, Anton Tomažič in Matjaž Trontelj. Zadovoljni so, da sta njihov gospodarski program pohvalila tudi dr. Igor Masten in mag. Rado Pezdir.
Pet glavnih poudarkov:
- nizki davki
- enostavni postopki
- odprto gospodarstvo
- strukturne reforme (zdravstvena, trg dela, pokojninska)
- večja konkurenčnost.

KAKO BI ODPRAVILI OVIRE V POSLOVNEM OKOLJU?

V NSi podpirajo enostavnejše in hitrejše upravne postopke, kar bi dosegli z enovito prenovo zakonskih določb, deregulacijo in uvedbo večje osebne in odškodninske odgovornosti v primeru kršitev.

Skrajšali bi čas umeščanja objektov v prostor, predvsem s prerazporeditvijo odgovornosti in pristojnosti na vlagatelja ter investitorja.

- Poenostavitev prostorskega načrtovanja občin bi dosegli predvsem z omejitvijo moči državne birokracije in uveljavitvijo načela zaupanja v lokalne oblasti.

- Zmanjšali bi nabor potrebnih soglasij in posegov, ki terjajo posebna soglasja in vztrajali, da bi bila soglasja brezplačna in izdana v roku 1 meseca, na področju varstva okolja pa največ 2 meseca. Nad izvajanjem tega bi uvedli strog nadzor.

- Poenostavili bi davčne predpise s pavšalno obdavčitvijo dohodkov. V pavšalno obdavčitev bi se lahko vključili podjetniki z letnimi prihodki do 100.000 evrov. Priznani stroški bi bili 80-odstotkov prihodkov (Ta predlog sta NSi in SLS že vložili v Državni zbor, kjer je prestal 2. branje na matičnem delovnem telesu.)

- S spremembami zakonodaje bi omogočili ustanovitev štipendijskih skladov ter razvojno–raziskovalnih skladov, ki se polnijo s sredstvi podjetij tako, da bi bili donatorji upravičeni do davčne olajšave.

- Uvedli bi koncept "vse na enem mestu", ki bi domačim in tujim investitorjem omogočal, da uredijo vse potrebne administrativne korake preko enotne vstopne točke v primerno kratkem času (npr. 90 dni).

KAKO BI UREDILI TRG DELA?
„Zagovarjamo bolj fleksibilen trg dela in delovno-pravno zakonodajo, ki bi podjetjem omogočala, da bi delavce zaposlila tudi za krajše obdobje oziroma za določene projekte. Zagovarjamo enostavnejše postopke redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga in in brez odpovednega roka pod pogojem, da delodajalec delavcu plača odpravnino v enaki višini, kot velja za odpoved iz poslovnega razloga. Delavci, ki bi na ta način izgubili delo, imajo pravico do nadomestila za brezposelnost pod enakimi pogoji kot v primeru odpovedi iz poslovnega razloga, vendar največ dvakrat v katerem koli obdobju 5 koledarskih let,“ pravijo.

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?
V NSi bi pokojninsko reformo izpeljali tako, da bi zakonsko predpisane upokojitvene starosti navezali na podaljšanje življenjske dobe ter z različnimi ukrepi ljudi spodbujali k podaljševanju dejanske upokojitvene starosti. Poleg tega bi poskušali spodbujati zaposlene v vlaganje kapitalsko kritih varčevanj. Poudarjajo, da je treba pokojninsko reformo sprejeti takoj.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?
Načrt v petih poudarkih:
1. Odprava monopola ZZZS, tako da se odpre trg obveznega zdravstvenega zavarovanja in vzpostavi konkurenca ter tržni mehanizmi.
2. Ustanovitev agencije (podobne ANZ) za nadzor in regulacijo zavarovalnih, ki ponujajo obvezno zdravstveno zavarovanje s čimer bi preprečili instrument samoregulacije, ki je v veljavi sedaj.
3. Uvedba upravljanja in nadzora v bolnišnicah po vzoru gospodarskih družb z jasno opredelitvijo odgovornosti in uvedba enotnega bolnišničnega informacijskega sistema za vse slovenske bolnišnice in zdravstvene domove.
4. Ukinitev koncesionarskega sistema lekarniške dejavnosti oz. popolna liberalizacija tega trga.
5. Vzpostavitev stroškovne kontrole pri nabavi medicinskih pripomočkov in opreme ter uvedba enostavnejših in preglednejših postopkov javnega naročanja na področju zdravstva.

KAM BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?
„Nova Slovenija podpira zelene tehnologije in izrabo obnovljivih virov energije. Kot edina stranka v Državnem zboru smo glasovali proti poroštvu države za projekt TEŠ 6 in tudi na ta način izrazili nasprotovanje temu projektu, ki sodi v preteklo stoletje. Prav tako smo tudi javno preko novinarskih konferenc in drugih pozivov večkrat pozvali ustrezne institucije naj uvedejo nadzor nad projektom TEŠ 6, saj so se pokazali indici o koruptivnem vodenju projekta,“ poudarjajo.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?
Višja samooskrba je ena izmed prioritet programa NSi. Večjo samooskrbo bi zagotovili s tremi ukrepi:
1.     davčna razbremenitev kmeta
2.     poenostavitev administrativnih postopkov v kmetijstvu
3.     podpora domačim izdelkom (pri javnem naročanju hrane za varstveno izobraževalne institucije bo izvor hrane ključen kriterij izbire).
Prav tako bi brez nepotrebnih administrativnih ovir omogočili ljudem, ki imajo svojo zemljo, da pridelujejo ter prodajajo pridelke in izdelke, pravijo.

KAJ IN KAKO BI IZBOLJŠALI NA PODROČJU PRAVOSODJA?
Na lestvici od 1-5 si po mnenju NSi slovensko sodstvo zasluži zadostno oceno 2. Zato predlagajo 2 ukrepa:
1.     Uvedba poskusnega mandata za sodnike
Omogočiti je potrebno učinkovit mehanizem nadzora nad delom sodnikov, ki pa ne sme biti le v rokah pravosodja oziroma sodnikov samih. Nadzor mora vključevati spremljanje časovnega poteka postopkov in upoštevanje vrstnega reda, zato bi uvedli preizkusno dobo za sodnike pred imenovanjem v trajni mandat. Sodniki, za katere bi se izkazalo, da niso opravili preizkusne dobe, ne bi mogli kandidirati za trajni mandat. 

2.     Reforma sodnega sveta
Državni zbor sodnike praktično vedno imenuje povsem formalno, saj se v vsebino imenovanj ne more vtikati, ne da bi tvegal očitke o političnosti takšnih odločitev, sodniki, skozi predlagateljsko funkcijo v sodnem svetu, dejansko imenujejo sami sebe, opozarjajo v NSi. „Ker je skrb za neodvisnost in samostojnost sodišč in sodnikov ter za zagotavljanje kakovosti njihovega dela in javnega ugleda sodstva prav funkcija sodnega sveta, bo potrebno s spremembo Ustave spremeniti njegovo sestavo tako, da v njem sodniki več ne bodo imeli večine, v sodni svet pa bo potrebno pritegniti najboljše strokovnjake,“ poudarjajo.

Med ostalimi ukrepi s tega področja pa bi si med drugim prizadevali tudi za spremembe odvetniške tarife po zgledu Nemčije, da bi tudi tarifa stimulirala čim prejšnje zaključevanje postopkov.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?
„Politiko razumemo kot delo za skupno dobro in to poskušamo dokazati s svojimi dejanji. Prav tako na visoko mesto postavljamo poštenost in odgovornost pri delu. Nadejamo se, da bodo državljanke in državljani to prepoznali kot osnovo za graditev zaupanja v tiste, ki vodijo državo in delujejo v politiki.“

O predsednici stranke

Ljudmila Novak je bila rojena 1. avgusta 1959 v Mariboru. Osnovno šolo je obiskovala v Zgornji Velki, nato se je vpisala v Prvo gimnazijo Maribor, šolanje pa nadaljevala na Filozofski fakulteti, kjer je leta 1982 diplomirala iz nemškega in slovenskega jezika s književnostjo. Najprej se je zaposlila v srednješolskem centru v Murski Soboti, nato v dekliškem vzgajališču v Višnji Gori, med leti 1986 in 2004 pa je na Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik poučevala slovenski in nemški jezik s književnostjo. Je poročena in mati treh otrok.

Svojo politično kariero je začela leta 2000 z vstopom v novoustanovljeno stranko Nova Slovenija. Na nadomestnih županskih volitvah leta 2001 je bila izvoljena za moravško županjo, funkcijo pa je opravljala do izvolitve v evropski parlament leta 2004. Na kongresu stranke je bila 15. novembra 2008 izvoljena za predsednico stranke. Ponovni mandat predsednice NSi so ji delegati zaupali na volilnem kongresu 11. decembra 2010 v Kranju. Na državnozborskih volitvah leta 2011 je kandidirala na listi svoje stranke in bila 21. decembra 2011 izvoljena za podpredsednica Državnega zbora Republike Slovenije. 10. februarja 2012 je bila v DZ RS potrjena kot članica 10. slovenske vlade in sicer kot ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini.

O stranki

NSi je nastala 4. avgusta 2000, in sicer po izstopu Andreja Bajuka in Lojzeta Peterleta iz združenih strank SLS in SKD. Omenjena sta ustanovila novo stranko z imenom Nova Slovenija – Krščansko ljudska stranka, Bajuk pa je postal njen predsednik. Istega leta je NSi samostojno nastopila na parlamentarnih volitvah in prejela 8,66 odstotkov glasov in tako dobila osem poslancev Državnega zbora RS. V mandatnem obdobju od leta 2000 do 2004 je sestavljala opozicijo takratni vladi pod vodstvom LDS.

Leta 2002 je stranka na lokalnih volitvah dosegla 8,33 odstotka in s tem dobila 254 mandatov v občinah. Leta 2004 je stranka s 23,6 odstotka zbranih glasov zmagala na prvih volitvah v Evropski parlament, evropska poslanca pa sta postala Lojze Peterle in Ljudmila Novak, ki sta člana politične skupine Evropske ljudske stranke – Evropskih demokratov (ELS-ED). Jeseni istega leta je na parlamentarnih volitvah stranka dobila 9,09 odstotka glasov in s tem devet poslanskih mest v Državnem zboru RS.

Na lokalnih volitvah leta 2006 je dosegla 6,33 odstotkov glasov, naslednje leto pa je na volitvah predsednika Republike Slovenije stranka skupaj s SDS in SLS podprla neodvisno kandidaturo Lojzeta Peterleta za predsednika države, ki je v drugem krogu prejel 31,97 odstotkov glasov.

Na državnozborskih volitvah leta 2008 je NSi dosegla 3,40 odstotkov glasov in tako ni prestopila parlamentarnega praga. Bajuk je tedaj odstopil z mesta predsednika, 15. novembra pa so za novo predsednico izvolili Ljudmilo Novak.

Leta 2009 je na volitvah v Evropski parlament stranka dosegla 16,58 odstotkov. Glas stranke v Evropskem parlamentu zastopa poslanec Lojze Peterle. Na lokalnih volitvah v jeseni 2010, je Nova Slovenija dosegla 5,93 odstotkov, na 4. rednem kongresu stranke pa je bila na mesto predsednice stranke ponovno izvoljena Ljudmila Novak. 4. decembra 2011 se je stranki uspelo vrniti v državni zbor z rezultatom 4,88 odstotkov vseh volilnih glasov.

10. februarja 2012 je bila izvoljena 10. slovenska vlada, katere del sta tudi člana NSi, in sicer ministrica za Slovence v zamejstvu in tujini Ljudmila Novak in minister za obrambo Aleš Hojs. Na teh položajih sta ostala do prihoda vlade Alenke Bratušek leta 2013.

Volilni program stranke Nova Slovenija si lahko ogledate tukaj.