Italijanska pisateljica Oriana Fallaci bo prihodnji ponedeljek objavila svojo novo knjigo z naslovom Moč uma (La forza della ragione). Novo delo slavne toskanske novinarke je nadaljevanje njene sporne uspešnice Bes in ponos (La rabbia e l'orgoglio), zaradi katere jo je muslimanska skupnost ostro napadla.
Tudi tokrat je v ospredju njene knjige težaven odnos med zahodom in islamskim fundamentalizmom. Novo knjigo je založila milanska skupina Rizzoli v začetni nakladi 200.000 izvodov. Prejšnjo knjigo Oriane Fallaci, Bes in ponos, so prodali že v dveh milijonih izvodov, prevedena je bila v kakšnih dvajset jezikov. "Bila je moja dolžnost, da sem napisala to novo knjigo. Gre za nadaljevanje mojega prejšnjega dela," je povedala avtorica, ki je težko bolna in živi v New Yorku.
Novo knjigo so napovedali v milanskem dnevniku Corriere della Sera in ob tem navedli dva simbolična datuma: New York 11. september 2002 in Madrid 11. marec 2004.
Fallaci, ki je delala tudi kot vojna poročevalka, je svojo knjigo z 288 stranmi dokončala tik pred terorističnimi napadi v Madridu, sama pa se opredeljuje kot "ponosna hči zahodne civilizacije". Fallacijeva je po 11. septembru 2001 stopila iz svoje izolacije in poslej s protiislamističnimi zapisi vzbudila po svetu tako veliko navdušenja kot tudi trpko kritiko.
Fallacijeva glasnica nestrpnosti?
Fallacijeva ima 74 let in se že več let bori z rakom. Njena prejšnja knjiga je imela v številnih državah za posledico hude polemike. Francosko gibanje proti rasizmu in za prijateljstvo med narodi (MRAP) je zaman poskušalo zaustaviti razpečevanje "pisanja, ki neti sovraštvo proti islamu". V svojih knjigah uporablja besede, ki jih je zelo težko označiti za strpne ali nesovražne.
Od levice do nestrpnosti
Fallacijeva je postala bolj znana v 70-ih letih, ko je napisala knjigo z naslovom Pismo nikoli rojenemu otroku. Pisateljica, ki je bila dejavna v protifašističnemu gibanju v Italiji, je v minulih desetletjih vzbujala pozornost zlasti s spektakularnimi intervjuji z znanimi osebnostmi, kot na primer z libijskim revolucionarnim vodjem Moamerjem Gadafijem in zadnjim etiopskim cesarjem Hailem Selassiejem.
Veliko se je pisalo tudi o njenem nasprotovanju iranskemu revolucionarnemu vodji Homeiniju, ki ga je avtorica intervjuvala leta 1979 za Corriere della Sera: "Snela bom čador, ki je zame trapasta cunja iz srednjega veka," je dejala zaprepadenemu ajatolu. Svetovno slavo je doživela tudi njena knjiga Neki človek, ki govori o diktaturi v Grčiji.
