'Nagrada je priznanje za naše 16-letno prizadevanje za mir'

Nobelova nagrada za mir gre letos v roke Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) s sedežem v Haagu. Njeni strokovnjaki trenutno v Siriji uničujejo tamkajšnji kemični arzenal. Nagrado so organizaciji podelili, ker so želeli poudariti pomembnost boja proti kemičnemu orožju.

Nagrado si je organizacija prislužila z obsežnimi prizadevanji za odpravo kemičnega orožja, je odbor poudaril v obrazložitvi nagrajenca in spomnil, da je bila prav razorožitev eden od osnovnih ciljev Alfreda Nobela.

Zato je odbor doslej v minulih desetletjih z izbiro nagrajencev že večkrat izpostavil potrebo po odpravi jedrskega orožja, z letošnjo nagrado pa želi prispevati še k odpravi kemičnega.

"Zadnji dogodki v Siriji, kjer je bilo kemično orožje znova uporabljeno, so izpostavili potrebo, da se prizadevanja za odpravo kemičnega orožja še okrepijo. Nekatere države še vedno niso članice OPCW. Nekatere države niso upoštevale roka za uničenje svojega kemičnega orožja, ki se je iztekel aprila 2012. To še posebej velja za ZDA in Rusijo," še piše v obrazložitvi.

V obrazložitvi nagrajenca piše, da je v letih 1992–1993 nastala konvencija za prepoved proizvodnje in shranjevanja kemičnega orožja. Veljati je začela leta 1997. Od takrat si je OPCW s svojimi inšpekcijami, uničevanjem in drugimi sredstvi prizadeval za uresničitev te konvencije. Do danes je k njej pristopilo 189 držav.

Za prvega moža OPCW Ahmeta Uzumcuja je podelitev letošnje Nobelove nagrade za mir priznanje za njihova prizadevanja "v smeri globalnega miru v minulih 16 letih". Pravi, da gre za zelo pomembno podporo sedanjemu delu uslužbencev OPCW v Siriji, "ki se zelo pogumno trudijo izpolniti svoj mandat".

Nagrada, kot je poleg tega ocenil, bo tudi vzpodbudila države, ki še niso pristopile h konvenciji za prepoved kemičnega orožja iz leta 1997, da to storijo. "Le šest držav ni del te organizacije in vem, da bo Nobelova nagrada pomagala krepiti univerzalnost te konvencije v naslednjih mesecih," je dejal.

Slovenija je konvencijo podpisala med prvimi leta 1993, Sirija pa naj bi k njej uradno pristopila prav ta ponedeljek, 14. oktobra.

Organizacija ima težko nalogo

Režim sirskega predsednika Bašarja al Asada je v skladu z dogovorom med ZDA in Rusijo in nato tudi na podlagi resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov predal OPCW podroben popis arzenala kemičnega orožja. Obsegal naj bi več kot 1000 ton živčnega bojnega strupa sarin in drugih prepovedanih kemikalij. Te snovi pa naj bi bile shranjene na 45 različnih lokacijah.

Načeloma naj bi inšpektorji OPCW najprej fizično uničili nosilce kemičnega orožja, se pravi granat in drugih projektilov s kemičnimi bojnimi glavami, kemikalije pa je treba razgraditi. To je mogoče narediti na dva načina: s hidrolizo, torej razgradnjo z vodo, ali pa s segrevanjem, pojasnjuje višji častnik Generalštaba SV Marjan Tušak.

Postopek razgradnje sirskega kemičnega orožja naj bi glede na napovedi ZDA in Rusije izvajali v posebnem mobilnem laboratoriju, vendar zunaj Sirije. Podrobnosti še niso dogovorjene. Gre pa po besedah Tušaka za relativno kompleksen postopek, ki ni prav poceni.

Težava v Siriji niso samo "končni" bojni strupi, pripravljeni za uporabo, ampak predvsem kemične sestavine, iz katerih so sestavljali te strupe. "Imajo veliko kemikalij, iz katerih se da hitro narediti strup. Torej tudi če se zdaj uniči vse, kar je pripravljeno kot orožje, verjetno obstaja še velika količina teh kemikalij, iz katerih se da z dokaj enostavnimi postopki pridobiti neko nevarno snov," opozarja Tušak.

Operacija uničenja sirskega kemičnega orožja naj bi se končala v letu dni, lahko pa se tudi zavleče, predvsem zaradi velikega števila lokacij, na katerih so proizvajali to orožje, pa tudi ker se ne ve, na kaj vse bi lahko naleteli. Morda ne gre samo za sarin, ampak tudi za druge bojne strupe, je še dejal slovenski častnik, zadolžen za jedrsko, radiološko, kemijsko in biološko obrambo.