Če bo šlo tako naprej, nas čaka nova nepremičninska kriza

Geodetska uprava je danes objavila redno polletno poročilo o povprečnih cenah in prometu nepremičnin na slovenskem trgu za leto 2013. V prvi polovici letošnjega leta se je na slovenskem nepremičninskem trgu pričakovano nadaljeval trend zniževanja cen stanovanj in hiš. Nadaljeval se je trend upadanja prometa s stanovanji, trend rahle rasti prometa s hišami pa se je, kot kaže, obrnil.

Evidentirani obseg prometa s stanovanji in hišami je bil v letošnjem prvem polletju skoraj za polovico manjši kot v drugi polovici leta 2007, ko smo evidentirali rekordno število prodaj. V primerjavi s prvim polletjem 2010 je bilo število evidentiranih prodaj stanovanj manjše za več kot petino, še vedno pa je bilo skoraj polovico večje kot v prvi polovici leta 2009, ko je kriza slovenskega nepremičninskega trga prvič dosegla dno. Število evidentiranih prodaj hiš je bilo v primerjavi s prvim polletjem 2010 približno 10 odstotkov manjše, v primerjavi s prvim polletjem 2009 pa je bilo kar trikrat večje.

Na ravni države je povprečna cena rabljenega stanovanja na kvadratni meter uporabne površine, po relativnem mirovanju od oživitve trga, padla že četrto polletje zapored. V prvem polletju letos je znašala 1.530 evrov na kvadratni meter, kar je najmanj od začetka leta 2007, odkar v Sloveniji sistematično spremljamo povprečne cene nepremičnin. V primerjavi s prvim polletjem 2008, ko je bila povprečna cena stanovanja najvišja in je znašala 1.840 evrov na kvadratni meter, je padla za 17 odstotkov, od tega samo v prvi polovici letošnjega leta za 4 odstotke.

Cene rabljenih stanovanj v vseh večjih mestih oziroma na območjih z večjim fondom stanovanj v večstanovanjskih stavbah, z izjemo Celja, so bile v prvi polovici letošnjega leta na najnižji ravni od začetka sistematičnega spremljanja. Cene v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi s polletjem prej povsod kažejo trend padanja, razen v Celju, kjer je povprečna cena nekoliko zrasla.

Zaradi vedno prisotnega povpraševanja po stanovanjih za počitniške namene je povprečna cena rabljenega stanovanja še vedno najvišja na obali (obala brez Kopra 2.260 evrov na kvadratni meter) in Koper 2.070 evrov na kvadratni meter. Kot so zapisali v poročilu, so se cene tam najbolj znižale, saj je bila povprečna cena v prvem polletju letos v primerjavi z drugim polletjem 2008 na območju obale brez Kopra nižja že za okoli 30 odstotkov.

V rangu najvišjih cen je tudi Ljubljana, kjer je povprečna cena rabljenega stanovanja v prvem polletju letošnjega leta znašala 2.180 evrov na kvadratni meter. Sledi okolica Ljubljane z 1.830 evri na kvadratni meter. Rabljena stanovanja v okolici Ljubljane so bila v prvi polovici letošnjega leta v povprečju za dobrih 15 odstotkov cenejša kot v Ljubljani. V primerjavi z najvišjimi cenami pred krizo so bila v Ljubljani v povprečju cenejša za skoraj 20 odstotkov, v okolici Ljubljane pa za približno 12 odstotkov.

Povprečna cena hiše z zemljiščem se je na ravni države že pred letom in pol ustalila pri približno 800 evrih na kvadratni meter. Povprečna cena hiše v prvem polletju letošnjega leta je bila, tako kot za stanovanja, najnižja od začetka spremljanja cen. V primerjavi z drugim polletjem 2008, ko so bile cene hiš v Sloveniji najvišje in je povprečna cena znašala nad tisoč evrov na kvadratni meter, so bile v prvi polovici letošnjega leta cene hiš z zemljiščem v povprečju skoraj za četrtino nižje.

Večjih nepremičninskih projektov ni, več je samogradnje

V prvem polletju se je še naprej zmanjševalo tudi število izdanih gradbenih dovoljenj za večje nepremičninske projekte, tako da je obseg načrtovanih gradenj stanovanjskih in poslovnih objektov rekordno nizek. To je tudi razumljivo, saj so tovrstne investicije v sedanjih tržnih razmerah izredno tvegane. Novogradnje se namreč po izhodiščnih ponudbenih cenah, kljub zmanjšani ponudbi, težko prodajo.

Število izdanih gradbenih dovoljenj za enodružinske hiše, ki je sicer doseglo dno v prvem polletju lanskega leta, pa se opazno povečuje. To kaže, da se ljudje v kriznih časih pri reševanju stanovanjskega problema vse bolj zatekajo k individualnemu investitorstvu ali samogradnji. To se navsezadnje kaže tudi v padcu prometa s stanovanjskimi nepremičninami, ki smo mu priča v prvi polovici letošnjega leta.