Nekdanji prvi mož Patrie od države zahteva 6.500 evrov

Na finskem sodišču v kraju Hämeenlinna se je danes končalo sojenje v zvezi s prodajo osemkolesnikov finske Patrie Sloveniji. Pri tem je nekdanji generalni direktor Patrie Jorma Wiitakorpi od finske države na sodišču zahteval odškodnino zaradi dolgotrajnega sodnega procesa, in sicer v višini 6.500 evrov.

Wiitakorpi svojo zahtevo utemeljuje s tem, da se je sodišče v finski Hämeenlinni odločilo sojenje zaradi afere Patria v Sloveniji združiti s sojenjem zaradi podobne afere na Hrvaškem, zaradi česar se bo vse občutno zavleklo. Kot je dejal, je zaradi afere izgubil službo, položaj in ugled. Za tri leta, kolikor traja sojenje, bo zahteval po 1500 evrov odškodnine ter še dodatnih 2000 evrov. Po oceni STT gre za precej nizko zahtevo za odškodnino glede na običajne primere.

Sojenje zaradi obtožb o podkupovanju v Sloveniji se je po prej kot dveh mesecih že formalno končalo. Začelo se je 20. avgusta.

Decembra se bo v kraju Kanta Häme nadaljevalo s povezanim primerom za Hrvaško. Sodišče je danes sporočilo preliminarni načrt, po katerem naj bi se priprave na sojenje začele 5. decembra, glavna obravnava z branjem obtožnice pa 9. decembra. Za konec hrvaškega dela procesa so predvideli 13. in 14. februar. Sodba naj bi bila nato znana konec pomladi ali v začetku poletja.

Sodbe bodo tedaj izrečene za vse obtožene – tudi za Wiitakorpija in glavnega finančnega direktorja Patrie Kaija Nurmija, ki nista obtožena v hrvaškem delu sojenja. V hrvaškem delu so med skupaj šestimi obtoženimi trije iz slovenskega procesa – nekdanji izvršni podpredsednik Patrie Vehicles Heikki Hulkkonen, zastopnik Patrie za Slovenijo Reijo Niitynen ter njen direktor prodaje Tuomas Korpi.

Predstavniki Patrie naj bi pri prodaji 84 osemkolesnikov Hrvaški v vrednosti 112 milijonov evrov izplačali za 1,5 milijona evrov podkupnin hrvaškim predstavnikom. Med njimi naj bi bil celo nekdanji hrvaški predsednik Stipe Mesić.

V slovenskem delu je že prejšnji petek zaključne besede podal Hulkkonen, v četrtek pa so mu sledili še Wiitakorpi, Niitynen in Korpi. Danes sta bila na vrsti še Nurmio in samo podjetje Paria Vehicles.

Vsi so obtoženi podkupovanja javnih uslužbencev v Sloveniji oziroma oseb, ki so vplivale na nakup 135 osemkolesnikov za Slovensko vojsko za 278 milijonov evrov leta 2006. Vsi tudi vztrajajo, da s prodajo oklepnikov v Sloveniji ni bilo nič narobe.

Poleg izrekanja še zadnjih zaključnih besed so danes opravili tudi razpravo o kaznih za obtožene, a le za Wiitakorpija in Nurmija, ki nista del procesa o prodaji oklepnikov Hrvaški. Tožilec Jukka Rappe vztraja pri zahtevanih kaznih dveh let in pol zapora za Wiitakorpija in leto dni pogojne zaporne kazni za Nurmija.