Nekateri vodni viri po nesreči v Melaminu očitno vendarle onesnaženi

"NIJZ je na podlagi podatkov Arsa izdal zahtevo, da se vode iz nekaterih vodnih virov ne sme uporabljati za pitje," je pojasnil direktor podjetja Hydrovod Kočevje Antun Gašparac in poudaril, da gre za preventivni ukrep, saj dejanska onesnaženost še ni potrjena. 

Tudi župan Kočevja Vladimir Prebilič je izpostavil, da gre za preventivni ukrep. "Ko smo gasili kemično tovarno Melamin, je prišlo do izpiranja. Del vode za gašenje se je spral tudi na cestišče pred podjetjem, kar se je zlilo v kanalizacijo in v reko Rinžo," je povedal Prebilič. Dodal je, da so tam analizo vode že opravili in ugotovili, da ni presežene vrednosti škodljivih snovi, a je NIJZ vztrajal, da se vzorce vzame tudi nižje. 

Vzorce iz 16 vodnih virov, ki se nahajajo južno od Kočevja, so vzeli v sredo in četrtek ter jih poslali v referenčne laboratorije. "Prepričan sem, da bo v ponedeljek vse v redu, da bodo analize pokazale, da voda ni onesnažena," je dejal Prebilič, ki se sicer strinja, da je preventivni ukrep ustrezen. 

Z NIJZ so medtem za 24ur.com pojasnili, da je po poročanju Arsa 20. maja prišlo do onesnaženja rek Rinže in posledično izvira Bilpe oz. je onesnaženje lahko prisotno na širšem območju podzemne vode; vodne povezave segajo do izvirov Šumetac, Dolski potok ob Kolpi ter Obrh in Radeščica v porečju reke Krke. Glede na rezultate laboratorijskih preskušanj NLZOH je bila po nesreči v tovarni v reki Rinži ugotovljena prisotnost epiklorohidrina, formaldehida in heksa (metoksimetil) melamina (HMMM), tj. surovin, ki se uporabljajo pri sintezi smol. Povišan je bil tudi parameter AOX, ki je pokazatelj prisotnosti kloriranih organskih spojin, so še sporočili z NIJZ.

Arso je NIJZ-ju posredoval tudi seznam imetnikov vodnih pravic na potencialno prizadetem območju, ki ga je pripravila Direkcija RS za vode. Seznam so posredovali upravljavcu vodovoda Hydrovod in občinam Kočevje in Kostel. "Hkrati smo jih obvestili, da je zaradi suma na onesnaženje vodnih virov potrebno obvestiti uporabnike/prebivalce o omejitvi uporabe vode za pitje, pripravo hrane in osebno higieno, dokler se suma ne ovrže," še pravijo.

"Govorimo o približno 1120 osebah na območju Kočevja, Kostela in delo na območju Črnomlja," razlaga Gašparac. Na terenu so tako zaposleni podjetja kot tudi gasilci, ki s pomočjo cistern prebivalcem že odstavljajo nujno potrebne količine pitne vode, približno 20 litrov na osebo. "To je zelo zahtevna akcija," je pripomnil. Prebilič je dodal, da so kupili tudi plastenke vode in zagotovil, da bodo imeli občani dovolj vode.

Opozorilo je javno podjetje Hydrovod Kočevje v petek objavilo na svoji spletni strani. "Zakonsko smo dolžni obvestilo objaviti dve uri po tem, ko prejmemo obvestilo," je pojasnil direktor. To so tudi storili. V sporočilu so zapisali, da gre za možnost onesnaženja pitne vode v vodovodnih sistemih Bilpa, Vrh – Krkovo, Spodnji Log, Brezovica – Vimolj, Laze pri Predgradu, Knežja Lipa, Predgrad – Dol, Koprivnik, Kostel – Kaptol – Delač in Žaga.

Ti vodovodni sistemi se napajajo prek reke Rinže ali Bilpe. Ob tem pa dodajajo, da se vodni viri za Kočevje in okolico nahajajo zunaj vplivnega območja nesreče v podjetju Melamin, zato oskrba porabnikov poteka nemoteno in je varna.

V podjetju preventivno vzorčenje sicer izvajajo ves čas, saj, kot pravi Gašparac, želijo zaščititi zdravje porabnikov. Na zadnje so vzorce vzeli v sredo in četrtek, rezultati pa naj bi bili predvidoma znani prihodnji teden. Tokrat bodo dodatne analize izvedli za prisotnost epiklorhidrina, formaldehida in heksa melamina. "Gre za snovi, ki bi lahko potencialno v reko Rinžo in nato v podtalnico prišle iz tovarne Melamin," je še pojasnil direktor.

Zakaj so kemična onesnaževala za ljudi strupena?

Kemična onesnaževala iz tovarne Melamin so za ljudi strupena in zagotovo ne sodijo v pitno vodo, so sporočili z NIJZ. Preprečiti je treba njihov vnos v organizem človeka z zaužitjem, prek kože in sluznice ter dihal. Posledice za zdravje so odvisne od koncentracije vnesenega onesnaževala v organizem in časa izpostavljenosti, poti vnosa in značilnosti posameznika. Občutljivejši v populaciji so dojenčki, otroci nosečnice, kronični bolniki, imunsko oslabele osebe, starejši ipd. Verjetnost pojava škodljivih učinkov na zdravje je večja pri daljši izpostavljenosti in večji koncentraciji vnesene snovi.

Prve analize vode niso pokazale preseganja mejnih vrednosti

Agencija RS za okolje (Arso) je sicer zaradi požara v Melaminu in možnih vplivov na okolje še na dan nesreče naročila odvzem vzorcev reke Rinže na treh lokacijah. Dan pozneje so sporočili, da prvi izsledki kažejo, da je bila vsebnost epiklorhidrina zaznana na dveh lokacijah, a da koncentracije ne presegajo največje dovoljene koncentracije za dobro stanje površinskih voda.

Nato je agencija ponovno naročila vzorčenje, ob tem pa so predlagali občini Kočevje in družbi Melamin takšno spiranje opreme in površin, prizadetih v požaru, da ni možen iztok v vodotoke. Poleg tega so predlagali, naj direkcija za okolje obvešča imetnike vodnih dovoljenj na tem območju in omeji rabo vode tam, kjer obstaja povezava med reko Rinžo; podjetje Hydrovod pa naj opravlja analize pitne vode. 

"Menimo, da odsotnosti epiklorhidrina po tem dogodku ni možno povsem izključiti, zato predlagamo, da naše ugotovitve upoštevajo in temu prilagodijo analize tveganja in ugotavljanja kritičnih kontrolnih točk ter notranji nadzor,"  so še dodali takrat.

Eksplozija v Melaminu – največja tehnološka nesreča v Sloveniji do zdaj

Do eksplozije in nato požara v kočevskem Melaminu je prišlo 12. maja zjutraj. Gre za največjo tehnološko nesrečo v Sloveniji do zdaj. Eksplozija je terjala življenja šestih ljudi, več je bilo ranjenih. 

Delovno nesrečo v Melaminu naj bi sicer po prvih domnevah najverjetneje povzročila človeška napaka pri prečrpavanju ene od surovin v skladiščni prostor. Eksplozija in požar, ki je sledil, sta močno poškodovala tovarno in delno tudi njeno okolico. Šlo je za najhujšo industrijsko nesrečo v državi, uprava Melamina pa je škodo ocenila na približno 36 milijonov evrov.