Naslovnica

Nato avgusta v Makedoniji

Skopje, 07. 07. 2001 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Vojaki zveze NATO naj bi predvidoma avgusta začeli z razoroževanjem albanskih upornikov v Makedoniji, je v petek povedal veleposlanik zveze NATO v Makedoniji, nemški diplomat Hans-Jörg Eiff. Vendar morata biti najprej izpolnjena dva pogoja: trajno premirje in napredek v pogovorih med makedonskim in albanskim političnim vodstvom o mirni rešitvi krize. Eiff je ob tem poudaril, da ni gotovo, da se bodo uporniki držali premirja. Nemški obrambni minister Rudolf Scharping pa je dejal, da bo Nemčija pri morebitnem posredovanju zveze NATO v Makedoniji prispevala 400 do 500 vojakov. Vojaki nemške vojske naj bi po načrtih v Makedonijo odšli v okviru nemško-francoskega bataljona, ki naj bi bil eden izmed štirih bataljonov zveze NATO.

Po poročanjih novinarja RTV Skopje Safeta Biševca je v Makedoniji ponoči vladalo zatišje, vendar so albanski skrajneži premeščali enote na območju Tetova.

Skupina strokovnjakov iz kabineta makedonskega predsednika Trajkovskega in predstavniki štirih strank v največji tajnosti preučujejo osnutek sprememb makedonske ustave, ki sta ga Trajkovskemu predstavila odposlanca Leotard in Pardew. "Pričakujemo reakcije, komentarje in dopolnila k dokumentu, kar bo postavilo temelje nadaljnjim pogajanjem," je po srečanju z makedonskimi in albanskimi predstavniki dejal Leotard. Če se bodo pogajalci strinjali z osnutkom spremembe ustave, bo predlog pregledal še francoski strokovnjak za ustavno pravo Badinter. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi predlog septembra poslali v parlament.

Makedonski predsednik Boris Trajkovski je sinoči skupaj z evropskim in ameriškim posrednikom, Francoisom Leotardom in Jamesom Pardewom, sprejel tudi predstavnike etničnih manjšin v državi, ki želijo sodelovati v pogovorih o ustavnih reformah v državi. Predstavniki 13 strank, ki niso zastopane v parlamentu, ter predstavniki turške, srbske in romske skupnosti so v pogovorih s Trajkovskim podprli predsednikovo zamisel o državi državljanov, ki jih ne bi ločevali na etnični podlagi. Predstavniki različnih manjšin pa so hkrati izrazili bojazen, da bi se pogovori o ustavnih spremembah prelevili le v pogajanja med albansko in makedonsko stranjo. Trajkovski je ob tem poudaril, da se bo zavzemal za državo, kjer ne bi delali razlik glede na etnično ali versko pripadnost.

Najpomembnejša zahteva albanskih strank je popolna enakopravnost albanske manjšine. Osnutek med drugim predvideva močno zaščito manjšine v parlamentu, večje pristojnosti lokalnim oblastem, uporabo albanskega jezika v tistih občinah, kjer Albanci predstavljajo večinsko prebivalstvo, prav tako pa predvideva tudi uporabo albanščine v makedonskem parlamentu in drugih državnih institucijah, ne da bi bil jezik priznan kot drugi uradni jezik. Albanci v Makedoniji zahtevajo še lastno lokalno policijo, kar pa Skopje zavrača. Paul Williams, svetovalec predsednika Demokratske stranke Albancev (DPA) Arbena Xaferija, je danes predlagal ustanovitev kantonov, po zgledu BiH.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • Powered, bencinska kosilnica
  • Lounge naslanjač Relax
  • Lounge set Maja      
  • Gardena, robotska kosilnica      
  • žar
  •  Vrtna hiška, lesena, mikka
  • Scheppach visokotlačni
  • Lounge set Alex
  • Karcher visokotlačni
  • Villager robotska kosilnica
  • paviljon
  • sedežna fiesta