Novi egiptovski premier naj bi postal liberalni vodja opozicije, nekdanji direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo Mohamed El Baradej. El Baradej vodi zavezništvo liberalnih in levosredinskih strank.
Sicer je v Egiptu v petek umrlo najmanj 30 ljudi, 1138 pa jih je bilo ranjenih, je sporočilo zdravstveno ministrstvo. Od tega jih je samo v spopadih med Mursijevimi podporniki in njegovimi nasprotniki v Aleksandriji umrlo 14, pet ljudi je bilo ubitih v Kairu. V še petih ločenih incidentih v mestu El Ariš je bilo ubitih še pet policistov, ni pa znano, ali so dogodki v mestu na severu Sinajskega polotoka povezani z Mursijevo odstavitvijo.
Na desettisoče protestnikov se je udeležilo protestov po vsej državi, ki jih je Mursijeva Muslimanska bratovščina imenovala "petek besa", z njimi pa je izkazala nasprotovanje odločitvi vojske, ki je odstavila Mursija in na položaj začasnega voditelja države imenovala Adlija Mahmuda Mansurja. Ta je včeraj razpustil parlament, v katerem ima Muslimanska bratovščina večino, in imenoval novega šefa obveščevalne službe.
Mansur je obljubil tudi, da bodo šli državljani v kratkem lahko na predčasne predsedniške volitve. Nekdanji predsedniški kandidat levice Hamdin Sabahi je izrazil upanje, da bo prenos oblasti končan že v prihodnjih šestih mesecih. Ob tem je zahteval, da pri tem ne sme biti vojaškega udara.
Oboroženi skrajneži pa so v mestu El Ariš na severu Sinajskega polotoka ubili koptskega duhovnika Mino Abuda Šarvina. To bi lahko bil prvi sektaški napad od odstavitve predsednika Mursija. Mursijeva Muslimanska bratovščina je namreč ostro kritizirala koptskega papeža Tavadrosa, ki je duhovni vodja osmih milijonov kristijanov v Egiptu. Tavadros je blagoslovil strmoglavljenje Mursija, hkrati pa je bil prisoten, ko je poveljnik oboroženih sil, general Abdel Fatah al Sisi razveljavil ustavo.
Vojaki streljali na jezne podpornike Muslimanske bratovščine
Včeraj se je nasilje začelo pred sedežem republikanske garde v Kairu, kjer imajo začasno priprtega Mursija. Protestniki so protestirali pred vojašnico, na ograjo pa so želeli obesiti njegovo sliko. Vojska tega ni dopustila in je streljala na protestnike, poročajo priče. Pri tem so trije protestniki umrli. Vojska je sporočila, da vojaki niso uporabili pravih nabojev, temveč le manevrske in solzivec.
Častni voditelj Muslimanske bratovščine Mohamed Badie je dejal, da je vrnitev Mursija na oblast vredna življenj Egipčanov, hkrati pa je vodstvo bratovščine zatrdilo, da se ne bo zatekalo k nasilju.
Spopadi med podporniki in nasprotniki
Zvečer, ko se je stemnilo, pa so v Kairu v bližini trga Tahrir izbruhnili spopadi med Mursijevimi nasprotniki in podporniki. Glavni spopadi so potekali na mostu prek reke Nil, kjer naj bi se spopadlo več sto mlajših protestnikov. Posredovala je vojska, ki je nasilneže po treh urah ločila s tanki in vzpostavila red.
Skupini sta se obmetavali s kamni in pirotehničnimi sredstvi, zažgali sta tudi eno vozilo, nasilneži pa so med drugim metali tudi molotovke in v spopadih uporabili nože. Iz Muslimanske bratovščine so sporočili, da je bilo v teh spopadih ranjenih 18 njenih podpornikov, ki naj bi jih napadle "tolpe". Vojska je sicer obljubila, da bo varovala protestnike in rivalske skupine držala narazen.
Islamisti so zavzeli tudi ulice drugih mest po državi, vključno z Asiutom, Damanahurjem, Ismailo, Farbejo in Behejro. Na Sinajskem polotoku je bilo v mestu El Ariš ubitih pet policistov. Vendar pa ni znano, ali so ti dogodki povezani z Mursijevo odstavitvijo.
Na tem območju, ki leži ob meji z Izraelom, že vse od strmoglavljenja režima nekdanjega dolgoletnega predsednika Hosnija Mubaraka vlada nasilje. Skrajni islamisti so namreč padec nekdanjega režima izkoristili za napade na Izrael in tudi določene cilje v Egiptu.
Zaradi nasilja so vse bolj zaskrbljeni tudi v Washingtonu, kjer pa odstavitve predsednika še niso komentirali z besedo državni udar. Če bi se odločili za takšno pojmovanje dogodkov v Egiptu, bi namreč morali ustaviti 1,5 milijarde dolarjev letne pomoči za egiptovsko vojsko.
Z aretacijami želijo utišati Muslimansko bratovščino
Vojska je že včeraj prijela več višjih članov Muslimanske bratovščine, ki jih sumi netenja nemirov. Zadnji je bil prijet politični strateg organizacije Kajrat el Šater, ki je moral zaradi pravnih zadev na lanskih predsedniških volitvah umakniti svojo kandidaturo. Vojska sumi, da so prav voditelji Muslimanske bratovščine odgovorni za nasilje po državi.
Predstavnik Muslimanske bratovščine pa je dejal, da gibanje zatirajo državni voditelji, ki tudi po Mubarakovem strmoglavljenju niso doživeli nobene reforme. "To je stara Mubarakova policijska država z vsemi sestavinami in nočnimi morami, ki jih je država imela pred revolucijo 25. januarja," je povedal.
Vendar pa veliko Egipčanov vojaško posredovanje v političnih strukturah vidi kot zagotovilo stabilnosti v največji arabski državi s 84 milijoni prebivalcev. "Morda bodo morali uvesti policijsko uro. Morda bo nasilje trajalo več dni," je dejal 41-letni Said Asr, ki dodaja, da vojska v državi pomeni vse in zdaj prevzema nadzor.
Oblikovanje skrajne skupine, ki napoveduje uvedbo šeriatskega prava
V Egiptu se je oblikovala nova islamska skupina Ansar al Šarija, ki je odstavitev Mursija označila za vojno napoved njegovim privržencem, hkrati pa je zagrozila, da bo z nasiljem dosegla uvedbo islamskega prava. Napovedala je, da bo začela zbirati orožje in začela uriti svoje pripadnike.
Na spletnem forumu, na katerem je bila objavljena omenjena napoved, je skupina še zapisala, da so vojaško strmoglavljenje predsednika, zatemnitev televizijskih programov in smrt islamskih protestnikov prispevali k vojni, ki je bila napovedana islamu v Egiptu. Odgovornost za te dogodke pripisujejo sekularistom, podpornikom Mubaraka, egiptovskim koptskim kristijanom, državnim varnostnim silam in vojaškim poveljnikom, ki bodo po njihovih besedah državo spremenili v "križarsko, sekularno spako".
Nasprotujejo tudi demokraciji in se zavzemajo za islamsko pravo oz. šeriatsko pravo. Zato bodo zbrali orožje in izurili muslimane, ki bodo lahko "odvrnili napadalce in ohranili vero ter omogočili Gospodovo šarijo," so še zapisali.
KOMENTARJI (41)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.