Na ljubljanskem okrožnem sodišču bi moral danes potekati predobravnavni narok za Zlatana Kudića, ustanovitelja podjetja Maxicom, ki je v stečaju in državi dolguje več kot 20 milijonov evrov. Kudić, ki ga obtožnica bremeni davčne utaje in pranja denarja, je ustanovil več podjetij, ki naj bi jih nato preprodajal med seboj, lastništva pa prenašal na Ciper.
Kudić je na sodišče prispel, a obravnave ni bilo. Prestavili so jo na naslednjo sredo. Tik pred zdajci je najel novo odvetnico, ta pa ni imela dovolj časa za pripravo na postopek. Kudić bo na predobravnavnem naroku imel možnost priznati očitana kazniva dejanja.
To možnost pa je že izkoristil soobtoženi Adnan Kantarević. Ker je krivdo priznal, je kazen nižja, kot bi bila sicer. Sodišče mu je prisodilo desetmesečno prestajanje alternativne "vikend zaporne kazni" in 15.000 evrov stranske denarne kazni, kar je predlagal tudi tožilec Jože Kozina. Njegovemu predlogu pa sodišče ni sledilo pri vračilu protipravno pridobljene premoženjske koristi. Kantarević mora tako vrniti 24.000 in ne 193.000 evrov, kot je predlagal Kozina.
Sodnica Dejana Fekonja se s tako veliko vsoto ni strinjala, saj je bil po njenem mnenju Kudić tisti, ki je imel namen "okoli prinesti davčno".
Sta bila Kudić in Kantarević le podaljšani roki oseb iz ozadja?
Kozina je dejal, da bo tudi relativno nizka kazenska sankcija, ki jo je tožilstvo predlagalo za Kantarevića, dosegla svoj namen, saj gre za mlado osebo, ki doslej še ni bila obsojena. "Po drugi strani tožilstvo izpostavlja okoliščino, da doslej ugotovljena dejstva kažejo, da sta bila po vsej verjetnosti Kantarević in Kudić zgolj podaljšani roki oseb iz ozadja," je dodal tožilec.
Očitanih kaznivih dejanj po njegovem mnenju tudi ne bi bilo mogoče izvesti, če bi davčni organ z vso skrbnostjo preverjal davčne račune in ne bi izplačeval družbi Maxicom presežek zahtevanega DDV v višini več kot pet milijonov evrov.
Fiktivni posli, utaja davkov, pranje denarja
Kudiću obtožnica očita, da je na podlagi fiktivnih poslov med več povezanimi podjetji oškodoval državni proračun za nekaj več kot pet milijonov evrov. Po neuradnih informacijah naj bi preko več podjetij neupravičeno zahteval vračilo DDV v vrednosti 30 milijonov evrov, vendar pa naj bi Davčna uprava RS (Durs) to zahtevo zavrnila.
V ospredju domnevno spornih poslov naj bi bila družba Amtel, ki jo je leta 2006 ustanovil Maxicom. Omenjena družba, sprva imenovana Maxicom Gradnje, naj bi že prvo leto po ustanovitvi ustvarila za več kot pet milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje ter izdala za prav toliko računov za storitve.
Družba je bila leta 2008 prodana in tudi preimenovana, leta 2011 pa je bila na zahtevo Dursa poslana v stečaj. Kudić je leta 2010 lastniško izstopil iz krovne družbo Maxicom in jo prenesel na ciprsko podjetje Encilova Holdings, družba pa je bila pozneje še nekajkrat prodana.
KOMENTARJI (129)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.