Bratuškova: Sedaj lahko realno gledamo na čas konca krize

Evropsko gospodarstvo bo še naprej okrevalo, obeta se zmerna krepitev rasti, je napovedala Evropska komisija.

Območju evra je za letos napovedala 1,2-odstotno rast, celotni EU 1,5-odstotno, za prihodnje leto pa območju evra 1,8-odstotno rast in celotni EU dveodstotno. V Bruslju ob tem pozivajo k nadaljevanju gospodarskih reform. Komisija je tako izboljšala prejšnjo, novembrsko gospodarsko napoved, ko je območju evra za letos napovedala 1,1-odstotno, v letu 2015 pa 1,7-odstotno rast, EU pa 1,4-odstotno oziroma 1,9-odstotno rast.

"Po vrnitvi rasti sredi lanskega leta se okrevanje nadaljuje. Krepitev notranjega povpraševanja v tem letu bi morala zagotoviti bolj uravnoteženo in vzdržno rast," je ocenil komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn. "Najhujša kriza je morda sedaj za nami, a to ni razlog za počitek, saj je okrevanje še vedno skromno. Za krepkejše okrevanje in delovna mesta moramo nadaljevati gospodarske reforme," je opozoril komisar.

Brezposelnost ostaja visoka, a naj bi se od letos zniževala. Območju evra Bruselj za letos napoveduje 12-odstotno brezposelnost, za leto 2015 11,7-odstotno, celotni EU pa letos 10,7-odstotno, v letu 2015 pa 10,4-odstotno.

Komisija izboljšala napoved za Slovenijo

Slovenija bo letos zabeležila 0,1-odstotni padec BDP in 3,9-odstotni primanjkljaj, v letu 2015 pa 1,3-odstotno rast in 3,3-odstotni primanjkljaj, je napovedala Evropska komisija. Te napovedi so boljše od novembrskih, a primanjkljaj je še previsok. Za lani je številka zrasla s 5,8 na 14,9 odstotka BDP. Občutno slabše so napovedi glede dolga.

Krhko okrevanje se bo po oceni Bruslja v Sloveniji začelo v drugi polovici tega leta, k čemur bodo prispevali boljši tržni pogoji, a posojanje zasebnemu sektorju ostaja omejeno zaradi še ne dokončanega procesa razdolževanja bank in podjetij.

Novembra je komisija ocenila, da bo Sloveniji letos z enoodstotnim padcem BDP poleg Cipra edina še vedno v recesiji, za leto 2015 pa ji je napovedala 0,7-odstotno, a najšibkejšo rast v celotni EU. Poleg tega je Bruselj novembra Sloveniji za letos napovedal 7,1-odstotni primanjkljaj (3,6-odstotnega brez dokapitalizacije bank), za leto 2015 pa 3,8-odstotnega.

Javni dolg Slovenije je leta 2008 znašal 22 odstotkov BDP. Zdaj že presega 60 odstotkov BDP, kar kot zgornjo mejo določajo evropska proračunska pravila, pakt o stabilnosti in rasti, je pa še vedno pod povprečjem v območju evra in EU. Bruselj je napovedi glede dolga občutno poslabšal. Za letos Sloveniji napoveduje dolg v višini 75,4 odstotka BDP, prihodnje leto pa naj bi se povzpel na 78 odstotkov BDP.

Brezposelnost v Sloveniji bo letos po napovedih komisije 10,8-odstotna, v prihodnjem letu pa 10,7-odstotna, kar je manj od povprečja v območju evra, ne pa tudi od povprečja v celotni EU.

Bratuškova: Sedaj lahko realno gledamo na čas konca krize

Napoved Evropske komisije je po besedah premierke Alenke Bratušek potrdila pravilno usmeritev dela sedanje vlade. "Ko smo pred slabim letom dni prevzeli vodenje vlade, se je gospodarstvo v prvem kvartalu skrčilo za -4.5 odstotka, do konca leta pa smo uspeli padec ublažiti na -1.6 odstotka. Tudi prihodnja gibanja so prvič po nekaj letih dobila bolj optimistične napovedi od predhodnih. To je potrditev, da je usmeritev sedanje vlade, ki je končala pretirano rezanje odhodkov in se je odločila za bolj umirjeno politiko proračunskega uravnoteževanja, pravilna," so sporočili iz njenega kabineta.

Kljub temu, da ljudje tega okrevanja še ne občutijo, lahko sedaj realno gledamo na čas konca krize. Do takrat nas čaka še nekaj velikih preizkušenj, ki pa smo jih kot zrel narod zagotovo sposobni premagati, je še dodala premierka.