O vsebini pogovorov smo povprašali dr. Mojmirja Mraka, profesorja na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je bil v letih od 1993 do 1996 vodja skupine za pogajanja s tujimi komercialnimi bankami.
Ko govorimo o nasledstvu nekdanje skupne države, gre za devizne rezerve deponirane v tujini. Teh naj bi bilo leta 1991 približno 6 milijard dolarjev, najverjetneje pa je večina tega denarja že porabljenega. V delitveno bilanco sodijo tudi terjatve nekdanje Jugoslavije do nekdanje Sovjetske zveze in Iraka, v vrednosti dveh milijard dolarjev. Gre tudi za približno 120 veleposlaništev, rezidenc in drugih nepremičnin v tujini, v skupni vrednosti 250 milijonov dolarjev. Najlažja je bila videti delitev 46 ton zlata, 8 tisoč delnic in deviz, deponiranih v baselski banki za mednarodne poravnave v skupni vrednosti 477 milijonov dolarjev.
Leta 1996 so štiri naslednice Slovenija, Hrvaška, Bosna in Makedonija, lani pa še ZR Jugoslavija, sprejele delitveni ključ Mednarodnega denarnega sklada. Slovenija je 16 odstotni delež, ki ji po tem ključu pripada, tako kot ostalim naslednicam, prevzela že pri odplačevanju dolgov. Na veliko presenečenje vseh Bosna in Hercegovina ter Makedonija zdaj temu nasprotujeta in predlagata delitev po ključu Evropske centralne banke, po katerem bi Bosni pripadal 14 odstotni, Makedoniji pa 20 odstotni delež. Težava pa ni samo delitveni ključ, še vedno ni določen datum razpada nekdanje Jugoslavije, prav tako še vedno ni natančnega seznama celotnega premoženja. ZRJ ga je ocenila na 200 milijard, ostale naslednice pa na 90 milijard dolarjev. Med nerešena nasledstvena vprašanja spada tudi lastnina podjetij in posameznikov, ki je z razpadom ostala na ozemlju novonastalih držav, nepremičnine, kot so stavbe nekdanjih zveznih organov, dolg nekdanje Ljubljanske banke varčevalcem na območju nekdanje Jugoslavije, pokojnine, arhivi, umetnine in seveda lastnina jugoslovanske armade.
Po besedah dr. Mraka, profesorja na ekonomski fakulteti v Ljubljani, ki je bil v letih od 1993 do 1996 vodja skupine za pogajanja s tujimi komercialnimi bankami, že samo dejstvo, da so se pogajanja preselila v Ljubljano in da se začenjajo pogovarjati na isti osnovi, daje realne možnosti, da se resneje pogovarja o tem problemu. O zahtevi Bosne in Hercegovine ter Makedonije po novem ključu delitve je povedal, da so stališča vseh petih držav bivše Jugoslavije že v Baslu in vsi upajo, da se bo na ta način stvar zaključila. Razlika delitvena ključa Mednarodnega denarnega sklada in Evropske centralne banke je v tem, da ključ Mednarodnega denarnega sklada v glavnem upošteva tri kriterije: družbeni proizvod, uvoz in izvoz države ter devizne rezerve države. Ključ Evropske centralne banke očitno vključuje tudi elemente kot so število prebivalstva in na ta način prihaja do sprememb. Ključe lahko delaš na različne načine in v ključ uporabiš tiste kriterije, ki so zate bolj ugodni. Slovenski princip je bil vedno, da mora biti princip delitve in dolgov enak.
O tem, kdaj bo denar fizično razdeljen, dr. Mrak ne bi hotel špekulirati, je pa želja, da se to zaključi v okviru finančnega leta te banke za mednarodne poravnave, ki se končuje s koncem marca letošnjega leta.
Dr. Mrak je o problemu nerazdeljenega premoženja, pri katerem seznam ni popoln in o premoženju, ki je imelo nekoč veliko vrednost, povedal, da so bili seznami premoženja v letih 1993 in 1994 narejeni relativno popolno. Druga stvar pa je, kako je z vrednotenjem tega in kako bo tak dogovor dejansko izpeljan. Pričakuje pa tudi, da se bo dolg varčevalcev Ljubljanske banke reševal v okviru sukcesije in ne vidi razlogov, zakaj se to ne bi zgodilo.
