Rezultat pogovorov v Ženevi: 'Vzdržite se nasilja'

Kot je zapisal minister, je okoli 300 protestnikov skušalo zasesti poslopje notranjega ministrstva. Oboroženi so bili s pištolami in molotovkami. Protestniki so prvi začeli streljati na policiste, zato so slednji najprej izstrelili opozorilne strele, ker so protestniki streljali še naprej, pa se je vnel spopad.

Akcija se je začela ob 1. uri ponoči in se še vedno nadaljuje. Policija je svoje enote okrepila tudi s helikopterji, prišle pa naj bi tudi posebne enote Omega.

Na urgenco ranjencev niso pripeljali

Šef urgence v Mariupolu Vladimir Maksimovič pa je za agencijo Reuters povedal, da se je, ko je slišal za streljanje in domnevne žrtve ter ranjene v incidentu, pripravil na sprejem ranjenih. A na urgenco ni bil pripeljan nihče, dodaja.

Agencija dodaja, da je bil zdravnik priča fenomenu, ki je vse bolj prisoten v ukrajinski krizi. Gre za poročila o žrtvah in nasilju, ki naj bi ga po poročanju proruskih protestnikov izvajale sile, zaprisežene Kijevu, nato pa se izkaže, da te obtožbe nimajo trdne podlage, ampak temeljijo na trhlih temeljih.

To je vprašanje, ki ima precej večje razsežnosti. V zadnjih šestih letih so bile ruske sile že dvakrat napotene v eno izmed nekdanjih držav Sovjetske zveze. Prvič se je to zgodilo leta 2008, ko so ruski vojaki vdrli v Gruzijo, drugič pa so letos vkorakale v Ukrajino.

Rusija ima na meji z Ukrajino nameščenih veliko število vojakov, ki naj bi bili pripravljeni vkorakati v Ukrajino. Rusija sicer pravi, da vojska tam izvaja vojaške vaje.

Sicer so oblasti v Kijevu akcijo proti separatistom na vzhodu države začele v torek. V mesta, kjer so protestniki, ki zahtevajo večjo avtonomijo za vzhodni del države in pravico do priključitve Rusiji, so poslali vojsko in policijo. V sredo so protestniki v mestu Kramatorsk zajeli šest oklepnih vozil, vojake, ki so bili v njih, pa so razorožili. Nekaj so jih z avtobusom poslali nazaj v Kijev. Eden izmed ukrajinskih častnikov je dejal, da se ni prišel bojevat in da nikoli ne bo izpolnil ukaza, da bi moral streljati na "svoje ljudi".

V nekem drugem incidentu v mestu Sloviansk pa so protestniki ustavili in obkolili kolono 14 vojaških vozil. Ko so prišli še oboroženi proruski protestniki, so se dogovorili, da lahko vojska z vozili pelje naprej, predati pa je morala vse nabojnike za avtomatske puške.

Putin zagotavlja, da v Ukrajini ni ruskih vojakov

O ukrajinski krizi je vnovič spregovoril ruski predsednik Vladimir Putin. Ukrajinske oblasti je obtožil, da Ukrajino vodijo v prepad. Dejal je, da upa, da Moskvi ne bo treba na vzhod Ukrajine poslati vojske. "Moram vas spomniti, da je zvezni svet (zgornji dom parlamenta) predsedniku podelil pravico, da uporabi silo v Ukrajini. Resnično upam, da mi ne bo treba tega uporabiti ter da bomo lahko rešili vsa današnja pereča vprašanja s političnimi in diplomatskimi sredstvi," je dejal ruski voditelj.

Putin je navedbe, da ruske sile delujejo na vzhodu Ukrajine, označil za nesmiselne. Kot je zatrdil, v tamkajšnjih protestnih akcijah sodelujejo "lokalni prebivalci". "Na vzhodu Ukrajine ni ruskih enot. Tam ni specialnih enot, tudi ne inštruktorjev. To so vse lokalni prebivalci," je poudaril.

Je pa priznal, da so ruske enote delovale na Krimu med in pred izvedbo referenduma o neodvisnosti te ukrajinske avtonomne republike. Doslej je namreč zanikal, da so tam delovali ruski vojaki, rekoč, da bi si lahko vsak kupil vojaško uniformo.

Dotaknil se je tudi predsedniških volitev v Ukrajini. Priprave na to po njegovih besedah tečejo na povsem nesprejemljiv način, zato napoveduje, da v primeru, če se zadeve ne obrnejo v drugo smer, izida volitev ne bodo mogli priznati.

Že pred dnevi smo poročali, da naj bi imel Putin ambicije o pripojitvi tudi drugih delov nekdanjih republik Sovjetske zveze Rusiji. Danes je sam omenil, da bi morali v Moldaviji dovoliti odločitev o usodi Pridnjestra.

Za Putina pogovori pomembni, Obama ni pričakoval veliko

Ljudem je treba ponuditi "resničen dialog, ne zgolj predstavo", je poudaril Putin, ki verjame, da so pogovori o ukrajinski krizi, ki so danes potekali v Ženevi, "izredno pomembni".

Pogovorov v Ženevi so se udeležili predstavniki EU, ZDA, Rusije in Ukrajine. Razprava je trajala več ur, na koncu pa so udeleženci pozvali vse strani v Ukrajini, naj se vzdržijo nasilja. Skupaj z ukrajinskim zunanjim ministrom so se dogovorili tudi za dokument, ki naj bi prinesel zmanjšanje napetosti v Ukrajini.

Ameriški predsednik Barack Obama je sicer že pred srečanjem predstavnikov v Ženevi dejal, da od srečanja ne pričakujejo veliko. Za televizijo CBS je ponovil, da se bo Rusija morala soočiti s posledicami svojih dejanj. "Vsakič, ko bo Rusija destabilizirala Ukrajino in kršila njeno suverenost, bodo posledice. Putinove odločitve niso slabe le za Ukrajino, ampak bodo dolgoročno slabe tudi za Rusijo," je dejal Obama.

Ameriški mediji poročajo, da ZDA že pripravljajo nove sankcije proti ljudem blizu Putina oziroma proti organizacijam ali podjetjem, ki jih vodijo. Pripravlja se tudi paket vojaške pomoči, vendar bolj skromne. Šlo naj bi za zdravila in uniforme. Senator John McCain je sicer pozval, naj ZDA Ukrajincem pošljejo vsaj lahko orožje, tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marie Harf pa je dejala, da ne želijo prilivati olja na ogenj.

Namesto tega Washington Ukrajincem pošilja prihodnji teden na obisk podpredsednika Josepha Bidna, pretekli konec tedna pa je bil tam direktor vohunske agencije Cia John Brennan, kar je Rusija s pridom izkoristila v propagandne namene.

Varnostni svet spet brez ukrepanja

Varnostni svet ZN je v sredo v New Yorku poslušal poročilo pomočnika generalnega sekretarja ZN za človekove pravice Ivana Šimonovića o Ukrajini. To je bila že 11. letošnja seja o Ukrajini, ki se je tako kot vse prejšnje končala brez ukrepanja. Rusija, ki podpira separatiste v Ukrajini, ima pravico veta in VS ZN glede Ukrajine ostaja le debatni krožek. Rusija sicer še naprej ostaja osamljena in brez zaveznikov, njen veleposlanik Vitalij Čurkin pa je v sredo napadel tudi Šimonovića, češ da je pripravil pristransko poročilo.

Šimonović je med drugim povedal, da nasilje na vzhodu države grozi z destabilizacijo celotne Ukrajine in da se mora oboroževanje protestnikov na vzhodu prenehati. Pozval je k trajnemu, smiselnemu in vključujočemu dialogu, Čurkina pa je najbolj razjezil z ugotovljivo, da v Ukrajini ni sistematičnega in razširjenega nasilja nad rusko manjšino.

Čurkin je vztrajal pri svojem, namreč da so Rusi v Ukrajini ogroženi in izpostavljeni napadom, kar sta veleposlanika Francije in Velike Britanije označila za fantazijske pripovedke. Veleposlanica ZDA Samantha Power je šla še dlje in dejala, da je to, kar dela Rusija v Ukrajini, dobro organizirana profesionalna kampanja podžiganja.