Na Štajerskem lani izvršili več kot 80 deložacij, letos naj bi število še naraslo

Mestne občine po Sloveniji imajo v lasti različno število neprofitnih stanovanj in tako tudi različno veliko s tem povezanih težav. Najemniki pogosto ne plačujejo redno, ne poravnajo stroškov, včasih pa celo oddajajo stanovanje nekomu drugemu, v njem opravljajo dejavnosti brez dovoljenja ali pa povzročajo škodo. Kljub temu so deložacije iz občinskih neprofitnih stanovanj zadnja možnost, pravijo pristojni.

V Ljubljani najemnine neredno plačuje tretjina najemnikov

Ljubljanski javni stanovanjski sklad je lani izvedel osem deložacij iz neprofitnih stanovanj. Leta 2012 je bilo deložacij 19, leta 2011 so posredovali šestnajstkrat, leta 2010 pa so izvedli 14 deložacij. "V prvem tednu leta 2014 ni bila izvedena nobena deložacija," je pojasnil direktor Javnega stanovanjskega sklada Mestne občine Ljubljana (JSS MOL) Sašo Rink. "V zadnjih letih opažamo, da na poslabšanje plačilne discipline najemnikov vpliva gospodarska situacija v državi, zaradi katere prihaja do izgube zaposlitve ali znižanja dohodkov," je pojasnil Rink. Dodal je, da najemnino občasno neredno plačuje približno tretjina najemnikov. Kljub večjemu številu dolžnikov pa je po njegovih besedah število deložacij nižje, saj skušajo pred tem dolžniku omogočiti, da se s poplačilom dolgov deložacija kot skrajna sankcija odloži.

Maribor: letos pričakujejo za petino več deložacij

Na širšem območju Maribora so po podatkih Javnega medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor leta 2011 izvedli 34 deložacij, odložili pa 38 deložacij, v letu 2012 je bilo izvedenih 60 deložacij, odloženih 58, lani pa so izvedli 39 deložacij in odložili kar 96 deložacij. Na skladu za letos predvidevajo, da se bo število deložacij povečalo za približno 20 odstotkov, saj že zdaj razpolagajo z 91 pravnomočnimi izvršilnimi sklepi na izpraznitev stanovanj. Ugotavljajo še, da vsak peti najemnik ne plačuje redno svojih obveznosti. Največji razlogi neplačevanja so socialne stiske.

Velenje: najemniki občini lani ostali dolžni 240.000 evrov

Velenjska občina je v letu 2012 izvedla tri deložacije, lani deložacij ni bilo. V enem primeru so deložacijo odložili zaradi zdravstvenih težav najemnice. V dveh primerih so najemnikom uredili začasno bivanje v bivalni enoti za šest mesecev, eno najemnico pa je občina namestila v Center starejših Zimzelen Topolšica. V treh primerih so se najemniki sami izselili. Dolžniki najemnin niso poravnali, skupno pa so vsi dolžniki za najemnine konec lanskega decembra dolgovali občini 240.000 evrov. Kot so še pojasnili na velenjski občini, postopek deložacije sprožijo le v izrednih primerih, ko ni več nobene druge možnosti. Mestna občina Velenje ima sicer 842 stanovanjskih enot, od tega je 30 službenih stanovanj, 796 neprofitnih stanovanj, 16 pa je bivalnih enot. Osem stanovanj ni oddanih, ker so potrebna obnove.

V Novem mestu skoraj ni težav

Mestna občina Novo mesto je lastnik 35 neprofitnih stanovanj, s katerimi upravlja občinska uprava. Po podatkih slednje so edino prisilno oziroma sodno izselitev kakšne družine iz teh stanovanj izvedli leta 2008. Razlog zanjo je bilo dolgotrajno neplačevanje najemnine in stroškov po najemni pogodbi. Sicer s plačevanjem stanarin za občinska neprofitna stanovanja v Mestni občini Novo mesto nimajo bistvenih težav.

V Celju se je povprečni dolg najemnika konec lanskega leta zmanjšal

Celjska družba Nepremičnine, ki je v lasti celjske občine, gospodari z 2266 stanovanji, od katerih je 2161 neprofitnih. Konec novembra lani je imela družba 971 dolžnikov najemnin, ki so ji bili dolžni 264.205 evrov, medtem ko je leta 2012 928 dolžnikov dolgovalo najemnine v višini skoraj 295.000 evrov. Povprečni dolg na dolžnika je lani novembra v celjski občini znašal 272 evrov, leto prej pa 317 evrov.

Nepremičnine so lani razpisale 70 deložacij, 13 jih je bilo izvršenih, 57 v celoti ali delno plačanih, zato so bile te deložacije odložene za določen čas. V letu 2012 je bilo razpisanih 41 deložacij, od tega jih je bilo 15 izvršenih, 26 pa odloženih za določen čas. Vsak najemnik neprofitnega stanovanja, ki zaradi nizkih dohodkov ne zmore plačevanja najemnin, lahko pri centru za socialno delo vloži prošnjo za subvencijo najemnine. Ta lahko znaša pri najbolj ogroženih najemnikih tudi do 80 odstotkov najemnine. Poleg tega lahko socialno ogroženi najemniki pri centru zaprosijo tudi za enkratno denarno pomoč.

V Murski Soboti lani tri deložacije, na Goriškem in Kranju nobene

Javni stanovanjski sklad Mestne občine Murska Sobota je lastnik 410 stanovanj in dveh poslovnih prostorov. Sklad ima vedno od 17 do 20 odstotkov neplačnikov. Večina najemnikov ne plačuje najemnine zaradi brezposelnosti, nizkih plač, nekateri pa ne plačujejo, ker še vedno mislijo, da jih občina oziroma njen sklad ne more postaviti na cesto. Murskosoboški stanovanjski sklad je lani izvedel tri deložacije, leto prej sedem in po tri v letih 2011 in 2010. Če najemniki sodelujejo, s postopki deložacije odlašajo in jih prelagajo, kolikor je to mogoče, so pojasnili v strokovni službi sklada.

Na Goriškem lani ni bilo nobene deložacije iz občinskih neprofitnih stanovanj. Direktorica Stanovanjskega sklada Nova Gorica Nataša Leban je povedala, da imajo letno napovedanih med deset in 15 deložacij, vendar se nato z dolžniki poskušajo dogovoriti za poplačilo dolga in deložacije največkrat niso potrebne. V zadnjih nekaj letih so imeli skupno le tri deložacije. Sicer imajo 350 neprofitnih občinskih stanovanj, tretjina najemnikov najemnine poravnava z zamudo tudi do 90 dni. Lani je bilo neplačanih najemnin za od 90.000 do 100.000 evrov, številka se ne povečuje, povečujejo pa se neplačila obratovalnih stroškov.

V kranjski mestni občini lani ni bilo nobene deložacije iz 384 neprofitnih občinskih stanovanj. Tri deložacije so bile sicer predvidene, vendar odložene pod določenimi pogoji. Število deložacij v zadnjih letih precej niha. Leta 2012 so bile izvedene štiri, leta 2011 tri, leta 2010 pet, leta 2009 devet, leta 2008 pa šest, so pojasnili na občini. Za kranjska neprofitna stanovanja je bilo lani do vključno novembra obračunanih za več kot 578.000 evrov najemnin, od tega je bilo 526.000 evrov plačanih.

V Mestni občini Slovenj Gradec znesek neplačanih najemnin narašča

Mestna občina Slovenj Gradec ima v stanovanjskem fondu 238 najemniških stanovanj, v letu 2012 pa so do konca izvedli eno deložacijo, teče pa več postopkov pred sodiščem zoper 64 dolžnikov. Na občini ugotavljajo, da se finančna kriza in brezposelnost odražata pri plačilih najemnin, zaradi česar višina neplačanih obveznosti narašča. Konec leta 2011 je bil znesek neplačanih najemnin 232.000 evrov, konec leta 2012 je znašal 245.000 evrov, konec lanskega leta pa se je povzpel na 275.000 evrov.

Na Ptujskem lani devet deložacij, v koprski občini šest
Na območju Upravne enote Ptuj je bilo lani devet deložacij, znesek neporavnanih najemnin v lasti 16 občin pa znaša 1,5 milijona evrov. Mestna občina Ptuj ima osem bivalnih enot, ki so vedno zasedene, sicer pa so si deložirani sami poiskali drugo namestitev.

Na območju koprske mestne občine so lani izvedli šest deložacij. Javni stanovanjski sklad Mestne občine Koper razpolaga z okoli 600 stanovanji v svoji lasti, poleg tega upravlja še 89 stanovanj v lasti republiškega stanovanjskega sklada. Zaradi intenzivnega dela na rednem opominjanju najemnikov in izterjavah pa se kljub krizi število deložacij ni bistveno povečalo, opažajo.