Na današnji dan na planetu Zemlja praznujemo praznik dela, ki je v številnih državah dela prost dan. Na praznični dan predvsem sindikalne organizacije pripravljajo tradicionalna prvomajska druženja, marsikje pa so organizirali tudi pohode v naravo.
Na prvomajskem srečanju na Rožniku je zbrane nagovoril ljubljanski župan Zoran Janković. Če ni dela, tudi proračuna ne bo, ne bo sociale, šolstva in javnega zdravstva, zato se bo treba za vsako delovno mesto boriti, je dejal. Po njegovih besedah zdaj živimo "neko obliko kapitalizma", ki nikomur ni všeč. Očitno bo tudi ta kapitalizem doživel svoj konec, je napovedal in poudaril, da bo treba v Evropi iskati nove oblike sožitja, solidarnosti in tovarištva. Vprašanje je, ali smo danes res tako neodvisni in samostojni, je dejal Janković. Po njegovih besedah se tisti, ki strašijo z bonitetnimi ocenami, ne vprašajo, kakšno je življenje v Sloveniji.
Se bo Slovenija izvlekla?
Na Javorovici nad Šentjernejem so ob prazniku dela počastili tudi dan upora proti okupatorju, obletnico vstopa Slovenije v EU in spomin na padle borce 4. bataljona Cankarjeve brigade. Slavnostni govornik na prireditvi je bil predsednik republike Borut Pahor, ki je tudi položil spominski venec padlim borcem.
Pahor je menil, da se je Slovenija ob soočanju z dvomi mednarodnih finančnih trgov glede svoje sposobnosti, da se sama uspešno spopade s krizo, vnovič znašla v zgoščenem času, ko sta vprašanji socialnega in nacionalnega osvobajanja spet tesno prepleteni.
To se je slovenskemu narodu nazadnje zgodilo ob koncu osemdesetih let prejšnjega stoletja, je pristavil. Tedaj je življenjski standard naglo padal, poleg socialnih pravic pa so bile ogrožene tudi nacionalne. Dobri dve desetletji pozneje se v sicer bistveno manj dramatičnih, a še vedno zaostrenih razmerah Slovencem postavlja enako vprašanje, ali bo Slovenija dovolj enotna, da se bo izvlekla iz po Pahorjevih besedah kolosalnih težav.
Kot je opozoril, je vse odvisno od Slovencev samih. Hkrati je podčrtal, da sam trdno verjame, da lahko Slovenija sama reši tisti del svojih težav, ki je odločilen za to, da ostane suverena država, ter da se lahko sama izvleče iz zaostrenih gospodarskih in finančnih razmer.
Glavni razlog za Pahorjev optimizem je spoznanje velike večine, da ni povratka na staro pred letom 2008, da je medsebojno obtoževanje, kdo je bolj kriv, brezplodno in da je sedaj priložnost za nekaj novega, je pojasnil.
Predsednik SLS Franc Bogovič se je udeležil prvomajskega srečanja na Planini nad Podbočjem. Kot govorec je povedal, da praznik dela lahko praznujemo le, če delo je. "Če dela ni, se je tega praznika težko, pravzaprav nemogoče veseliti. Ob dejstvu, da se v času zaostrenih finančno-gospodarskih razmer v Sloveniji soočamo z veliko brezposelnostjo, želim, da ob praznovanju praznika dela imamo to zeleno majsko simboliko vsi skupaj pred očmi," je dejal Bogovič, ki pravi, da so politiki prvenstveno zato, da bodo ustvarjali razmere, v katerih se bodo lahko odpirala nova delovna mesta.
Tradicionalna srečanja so potekala tudi na Križni gori, na Svetem Joštu nad Kranjem, na Lisci pri Sevnici, v Opatjem selu na Krasu, pri Celjski koči, na Debencu pri Mirni in drugod.
Semolič: Delavci niso blago
Sindikalisti so pred praznikom opozorili, da položaj delavcev danes ni rožnat, vendar se ne smejo sprijazniti s kršitvijo delavskih pravic. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je na tradicionalnem kresovanju na ljubljanskem Rožniku med drugim poudaril, da delavci niso blago. Delodajalci pa menijo, da bi bila najboljša rešitev za izboljšanje gospodarskega položaja države odpiranje novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo.
Praznik dela poziva delavce po vsem svetu k medsebojni solidarnosti. Praznovati so ga začeli leta 1890 v spomin na dogodke v Chicagu v ZDA. Tamkajšnji delavci so 1. maja 1886 zahtevali osemurni delovnik, pri tem pa jih je ovirala policija. V spopadu je bilo ubitih šest protestnikov. Kot državni praznik so 1. maj na Slovenskem uzakonili leta 1948, neuradno pa so ga praznovali že prej.
KOMENTARJI (1958)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.