Odločitev zveznega vrhovnega sodišča bo imela, ne glede na to, komu bo dalo prav, le moralni značaj, kar pa lahko kljub temu prisili Gora, da prizna poraz. Medtem ko bo odločitev sodišča dala pravno podlago za prihodnje povolilne spore, pa bo lahko Gore na Floridi nadaljeval izpodbijanje potrjenih izidov, le da bo moral ob tem namesto razlike 537 glasov nadoknaditi razliko 930 glasov.
Tožba Bushevih odvetnikov pred zveznim vrhovnim sodiščem, katere naj bi se baje spomnil kar sam republikanski kandidat, od sodišča v bistvu zahteva razveljavitev odločitve vrhovnega sodišča Floride. Floridski volilni zakon predvideva, da državna sekretarka najkasneje v sedmih dneh po volitvah potrdi rezultate in razglasi zmagovalca. Republikanka Katherine Harris je 14. novembra potrdila rezultate, ki so Bushu dajali 300 glasov prednosti pred Gorom in dodala, da bo počakala le še na izide štetja nekaj tisoč glasovnic po pošti iz tujine, nato pa razglasila za zmagovalca. To ji je kasneje preprečilo vrhovno sodišče Floride, ki je sprejelo argumentacijo Gorovih odvetnikov o pravnem neskladju med prej omenjenim zakonom in zakonom, ki kandidatu omogoča, da v določenih okrožjih zaprosi za ročno preštevanje glasovnic. Sodišče je ugotovilo, da je za ročno preštevanje glasovnic potrebno več časa in postavilo nov rok za potrditev rezultatov, obenem pa si prislužilo bes republikancev, ki so ga obtožili navijanja za Gora. Temu vseeno ni uspelo premagati Busha, je pa v nedeljo zaostajal le še za 537 glasov namesto prejšnjih 930.
V vrhovnem sodišče ZDA sedi sedem sodnikov in dve sodnici. Kar sedem članov so imenovali republikanski predsedniki, le dva pa Bill Clinton. Predsednika sodišča Williama Rehnquista je za člana sodišča imenoval predsednik Richard Nixon leta 1972. Rehnquist se je proslavil v začetku prejšnjega leta, ko je v senatu vodil sojenje proti Clintonu zaradi laganja pod prisego, zlorabe pooblastil in oviranja pravice. Velja za konservativca, ki nasprotuje pravici do splava in zagovarja pravice zveznih držav v odnosu do zvezne oblasti. Predsednik Ronald Reagan je imenoval dva sedanja sodnika in prvo sodnico zveznega sodišča v zgodovini ZDA Sandro Day O'Connor. Bila naj bi konservativka, vendar včasih podpre tudi drugo stran.
Reagan je imenoval tudi Antoina Scalio, ki velja za okorelega konservativca in odločno nasprotuje pravici do splava, zagovarja pa tudi večja pooblastila represivnih organov. Bush je Scalio opisal kot idealni izbor za vrhovnega sodnika. Reaganov tretji izbor je bil sodnik Anthony Kennedy, ki je letos obiskal Slovenijo, velja pa za zmernega. Sodnika Davida Souterja je imenoval George Bush starejši in predstavlja hudo razočaranje za ameriško desnico, saj vedno potegne na liberalno stran. Bush je imenoval tudi temnopoltega Clarencea Thomasa, konservativca, ki je moral pred nastopom položaja prestati obtožbe o spolnem nadlegovanju Anite Hill. Zadnja dva člana Ruth Bader Ginsburg in Stephena Breyerja je imenoval Clinton. Ginsburgova velja za strogo liberalko, ki odločno zagovarja pravice žensk, medtem ko je Breyer človek konsenzov.
Po mnenju pravnih strokovnjakov bo sodišče tokrat zanesljivo skušalo doseči enotno mnenje, saj je primer preveč pomemben, da bi se tudi najvišje sodno telo v ZDA spustilo na raven floridskih prepirov. Ker je primer sprejelo, bo najverjetneje tudi sprejelo razsodbo, vendar nihče ne more zanesljivo napovedati, kakšno. Sodišče v sedanji sestavi je doslej skoraj vedno zagovarjalo nevmešavanje zvezne oblasti v posle zveznih držav in to s trdno podporo konservativnega krila. Če bo to krilo zvesto svojim načelom, bi moralo tokrat odločiti v prid Goru, vendar tudi argumenti Bushevih odvetnikov o nedopustnosti sodnega poseganja v pravice zakonodajne oblasti niso iz trte izviti. Bushevi odvetniki trdijo, da je državno sodišče s podaljšanjem roka samovoljno spremenilo zakon, ki določa potrditev volilnih izidov sedem dni po volitvah. Gorova stran pa trdi, da je sodišče le razlagalo zakon in razrešilo neskladje med rokom za potrditev glasov in pravico do ročnega preštevanja glasov.
Predsednik mora biti znan do 12. decembra, če se hočejo ZDA izogniti eni najhujših ustavnih kriz. Gore za zdaj ne kaže znamenja popuščanja, čeprav ima le majhne možnosti, da zmaga v povolilnih sodnih zapletih na Floridi, še manjše pa, če mu kljub vsemu uspe osvojiti 25 elektorskih glasov države, s katerimi bi jih nabral skupaj 292. Državni kongres Floride v tem primeru obljublja imenovanje 25 elektorjev za Busha in predstavniški dom zveznega kongresa bo moral znova glasovati o predsedniku.
Tudi republikanci se ne mislijo predati in floridski kongres bo v primeru suma Gorove zmage uresničil grožnjo in imenoval 25 elektorjev. Potem bi tako Bush kot Gore imela več kot 270 elektorjev, potrebnih za zmago. Listo elektorjev mora podpisati in v Washington poslati guverner Floride Jeb Bush, vendar tega v primeru Gorove sodne zmage morda ne bo hotel storiti, čeprav bi mu grozila kazen. Čeprav bi glasovi Gorovih elektorjev nekako le priromali v Washington, pa ne bi bil nič bližje zmagi, kljub temu da bi imel 292 elektorskih glasov, Bush pa le 271. Ustava določa, da mora v primeru, da ima več kandidatov potrebno večino elektorjev, predstavniški dom na glasovanju odločiti o zmagovalcu. V tem primeru člani predstavniškega doma ne glasujejo kot posamezniki, ampak glasujejo države, pri čemer državo zastopa tista stranka, ki ima iz te države dve tretjini kongresnikov. Republikanci imajo tudi v tem primeru večino.
Zvezni kongres se mora po zakonu sestati v Washingtonu 6. januarja prihodnje leto in prešteti elektorske glasove. Senatorji so se že odločili, da se bodo sestali raje že 5. januarja, ker je 6. januar sobota. Predstavniški dom se o tem še ni odločil. Ustava določa, da glasove šteje predsednik senata pred celotnim kongresom. Predsednik senata bo takrat še vedno sedanji podpredsednik ZDA Al Gore, ker bo prisega novega predsednika in podpredsednika, ki je hkrati predsednik senata, šele 20. januarja. Medtem ko bo Gore ostal na položaju predsednika senata, pa bo januarja vodil štetje glasov pred kongresom v novi sestavi, kot so jo določile letošnje volitve 7. novembra. Med senatorji bo v začetku januarja tudi Gorov podpredsedniški kandidat Joseph Lieberman, ki je hkrati kandidiral za senatorja iz Connecticuta in zmagal.
Položaj bo zato zelo zanimiv tudi v senatu, saj bo razmerje sil med demokrati in republikanci 5. januarja 50:50, vendar bodo imeli demokrati z Gorom odločilni glas večine vsaj do 20. januarja, ko bi moral priseči novi predsednik. Republikanci bodo v predstavniškem domu ohranili večino, senat pa bo v primeru Gorovega poraza po 20. januarju razdeljen na pol, ker bo Lieberman ostal senator, vendar bo imel odločilni glas podpredsednik Dick Cheney. Če pa Gore zmaga, bo Lieberman podpredsednik, republikanski guverner Connecticuta pa bo na njegov položaj imenoval republikanca in razmerje sil bo spremenjeno na 51:49 v korist republikancev.
Demokratski senatorji od republikancev zahtevajo dogovor o razdelitvi vodilnih mest v odborih, ki tradicionalno pripadajo večinski stranki. Republikanci se zavedajo paradoksa, da bodo imeli demokrati vsaj dva tedna večino v senatu, ker bo odločilen Gorov glas. V primeru nadaljevanja prepirov in hude krvi lahko demokrati zamešajo štrene republikancem in v dveh tednih na predsedniške položaje v odborih imenujejo svoje strankarske kolege. Ti bi potem lahko vodili odbore še naprej, čeprav bi po 20. januarju in prisegi novega predsednika večino spet prevzeli republikanci.
Če bo Bush postal predsednik še ta mesec, bo moral biti vseeno hudo previden, koga bo imenoval na ključne ministrske položaje, saj jih bo predlagal v potrditev demokratski večini v senatu. Zaradi takšnega položaja se morda ne bodo uresničile črne napovedi o medstrankarski blokadi dela v Washingtonu, saj bi se morali v obeh strankah zavedati, da brez sodelovanja druge ne bodo uspeli z ničemer. Po drugi strani pa lahko položaj preide v najhujšo ustavno krizo v zgodovini ZDA, če bo vsak ostal na svojem.
