Silvo Devetak, predsednik organizacije ISCOMET (Mednarodna znanstvena konferenca - manjšine za jutrišnjo Evropo), ki je pripravila tridnevno srečanje na Bledu, meni, da je konferenca izrednega pomena za krepitev mednarodne vloge Slovenije. Kot je dejal, je konferenca sicer kapljica v morje problematike, vendar pa dokazuje, da Slovenija v regiji lahko veliko prispeva s svojo svetovalno vlogo. Po besedah Devetaka bi morali v Sloveniji spodbuditi razpravo, da je JV Evropa za Slovenijo naravni prostor sodelovanja zaradi njenih izrazitih prednosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju. Moč Slovenije v JV Evropi dviguje njeno težo, ki je sicer majhna v evropski politiki, je prepričan Devetak.
Opozoril je tudi na pomen konference zaradi nevarnosti novega stopnjevanja napetosti na jugu Srbije in na Kosovu. Po njegovem mnenju je zadnji val nasilja na teh območjih del prizadevanj, ki merijo na oviranje procesa demokratizacije ZRJ in blokiranje njene povezave z jugom, predvsem z Makedonijo in članico EU Grčijo. Devetak je posvaril pred nevarnostjo, da bi se kriza izmuznila nadzoru mednarodne skupnosti.
Mariborska pobuda si je poleg sprave v JV Evropi za cilj zastavila še spodbujanje kulture dialoga in spoštovanje drugačnega mnenja ter stalno udeležbo vseh prebivalcev brez diskriminacije v vseh procesih odločanja in ne zgolj na volitvah. Pobuda se zavzema tudi za izboljšanje laičnih in verskih izobraževalnih programov ter sodelovanje med teološkimi fakultetami na območju. Spodbujali naj bi uveljavljanje mednarodnih norm o verskih pravicah in svoboščinah ter se zavzemali za spoštovanje načela politične, verske, kulturne in etnične pluralnosti.
Na blejski konferenci so obravnavali tudi vprašanje varovanja kulturne dediščine etničnih in verskih manjšin v JV Evropi, saj so skušali med krvavimi nacionalističnimi spopadi s porušenjem te dediščine izbrisati obstoj manjšin.
O vseh teh temah naj bi od maja letos do decembra 2003 pripravili več znanstvenih srečanj in okroglih miz. Dejavnosti Mariborske pobude bo letos financirala slovenska vlada, v letih 2002 in 2003 pa naj bi Slovenija zagotavljala 60 odstotkov sredstev. Od slovenskih projektov v okviru pakta stabilnosti je odmevna tudi ustanovitev Mednarodnega centra za medetnične odnose in manjšine v JV Evropi ter mednarodne podiplomske šole ekonomije za JV Evropo. Za oba projekta bo poleg tujih donatorjev denar zagotavljala tudi Slovenija. Sredstva za slovensko sopredsedovanje prvemu delovnemu omizju pakta bodo namenjena iz proračunskih postavk, predvsem zunanjega, pa tudi drugih ministrstev. Ker proračun še ni sprejet, višina sredstev še ni znana
