Državna televizija: Novo egiptovsko ustavo podprla velika večina

Že prej je višji uradnik notranjega ministrstva sicer neuradno dejal, da naj bi se glasovanja udeležilo več kot 55-odstotkov volilnih upravičencev, ob tem pa izrazil pričakovanje, ki je v skladu z zgornjim podatkom, da bo podpora ustavi okoli 95-odstotna.

Drugačne informacije pa prihajajo iz krogov Muslimanske bratovščine, ki ji pripada tudi Mursi, tam trdijo, da so bila volišča slabo obiskana. Muslimanska bratovščina je namreč pozivala svoje privržence k bojkotu glasovanja, ki so ga označili za državni prevrat.

Gre že za drugi referendum na temo ustave v zadnjih letih, decembra 2012, ko je bil na oblasti še Mursi, je na volišča prišlo 33-odstotkov od 53 milijonov volilnih upravičencev v državi, dokument pa je dobil 64-odstotno podporo.

Dvomov v to, da bo ustava dobila podporo sicer ni veliko, tudi zato, ker je Muslimanska bratovščina pozvala k bojkotu referenduma. Bolj ključna naj bi bila zato udeležba, saj naj bi vojaška oblast potrebovala visoko udeležbo, da bi dokazala svojo moč ter tako pripravila pot za generala Abdela Fattaha al Sisija, da postane predsednik države.

Vojaška oblast tudi upa, da bo sprejetje ustave končalo obdobje nasilja. Po nekaterih podatkih so tudi tokrat pripadniki Muslimanske bratovščine poskušali blokirati železniški promet, a jih je policija kmalu ustavila. Oblast se je namreč na glasovanje dobro pripravila, močno so poostrili varnost, po državi pa so namestili 160.000 vojakov in več kot 200.000 policistov.

Referendum naj bi bil sicer uvod v volitve, ki naj bi bile v drugi polovici leta, kot kaže pa imajo že tudi zmagovalca, to naj bi bil al Sisi, eden najbolj zaslužnih za odstavitev Mursija.

Drugi dan glasovanja je včeraj minil mirno, huje je bilo v torek, ko je v izbruhih nasilja med podporniki in nasprotniki odstavljenega predsednika Mohameda Mursija umrlo devet ljudi. So pa v zadnjih dveh dneh aretirali 444 ljudi.

Kaj prinaša nova ustava?

Novo ustavo je spisal 50-članski odbor v katerem sta sedela tudi dva verska predstavnika muslimanov. Oblasti trdijo, da gre za dokument, ki bo utrdil ustavo.

Med pomembnejšimi poudarki je določilo, da je lahko predsednik na oblasti največ dva mandata, odstavi ga lahko parlament. Islam ostaja osrednja vera, a v ustavo je zapisana popolna verska svoboda, kar ščiti manjšine. Dokument predvideva enakost moških in žensk in prepoveduje ustanavljanje strank na podlagi vere, rase ali spola ter ustanavljanje lokalnih strank. Prav tako vojski omogoča, da naslednjih osem let imenuje obrambnega ministra.

Če so kritiki Mursijevi ustavi očitali, da uvaja muslimansko državo, očitajo tej, da je preveč naklonjena vojski, vojsko pa obtožujejo, da ne deluje v skladi z željami, ki so jih državljani izrazili s protesti leta 2011.

Mursi medtem ostaja za zapahi, očitajo mu več kaznivih dejanj, med drugim korupcijo, sam pravi, da gre za politični obračun. Od njegove odstavitve je v izbruhih nasilja umrlo že več kot 1000 ljudi.