MNZ: Nadzor nad NPU ni bil politično motiviran

Na ministrstvu za notranje zadeve (MNZ) zanikajo, da bi bil nadzor nad delom Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) v letu 2011 politično motiviran. Obenem pa je prvi mož NPU Bruno Blažina zatrdil, da je v primeru 14 novih preiskovalcev, o katerih se poroča zadnje dni, šlo za premestitve, ki so sledile ugotovitvam nadzora.

Dokaz, da nadzor ni bil politično motiviran, je po besedah ministra za notranje zadeve, ki opravlja tekoče posle, Vinka Gorenaka že dejstvo, da je zahtevo za nadzor novembra 2011 podpisal tedanji pravosodni minister Aleš Zalar, ki je opravljal tudi naloge notranjega ministra.

Ugotovitve pa, kot je v današnji izjavi pojasnil generalni direktor direktorata za policijo in druge varnostne naloge Miroslav Žaberl, niso bile "blesteče". A kot je poudaril, so nadzorovali delovanje v letu 2011, torej leto dni po ustanovitvi urada. V uradu so se takrat še vedno spopadali z nekaterimi organizacijskimi težavami, potrebovali pa so tudi čas za usposabljanje, kar so med nadzorom tudi upoštevali, je dejal Žaberl.

Kljub temu pa je primerjava števila obravnavnih primerov na NPU in v kriminalističnih službah policijskih uprav pokazala, da so na NPU obravnavali premalo zadev, nekatere preiskave so trajale predolgo, hkrati pa so ugotovili tudi manjše strokovne nepravilnosti, je pojasnil Žaberl. Po njegovem mnenju bi lahko pritrdili dejstvu, da na NPU opravijo manj preiskav, ker so te toliko bolj zahtevne, vendar pa vseh primerov, ki so jih obravnavali na NPU, "ne moremo uvrstiti med zahtevnejše".

Zavrnili preiskovanje Tovšakove?

Žaberl ni želel komentirati navedb, da naj bi na NPU zavrnili preiskovanje nekdanje direktorice Vegrada Hilde Tovšak. Bolj zgovoren je bil minister med svojo današnjo izjavo. Kot je dejal, generalni direktor policije Stanislav Veniger že od lani zelo natančno spremlja, kaj NPU obravnava, zato se po njegovem mnenju ne more več zgoditi, "da bo nekdo rekel, da primera Vegrad ne bodo obravnavali in ga bodo prepustili lokalnim kriminalistom".

Žaberl nepravilnosti deloma pripisuje nestrokovnosti samih preiskovalcev, "ki so prišli od zunaj", vzrok pa bi morda lahko bil tudi neustrezno vodenje enote, predvsem v delu, ko niso preiskovali primerov, ki bi jih po zakonu morali prevzeti. Kot pravi minister, pa so preiskovalci pretežni del delovnega časa preživeli v pisarnah, "kar seveda ni dobro, ker kriminalisti sodijo na teren".

14 novih zaposlitev na NPU

Na podlagi teh usmeritev so se tudi odločili za 14 novih zaposlitev na NPU, je danes pojasnil vodja urada Bruno Blažina. Zavrnil je poročanje medijev, da je šlo za ljudi brez ustreznih kompetenc, in pojasnil, da so v vseh 14 primerih premestili ljudi, ki so že prej delali kot kriminalisti. Tako so "že prvi dan dobili 14 polno operativnih preiskovalcev".

Ob izbiri 14 novih preiskovalcev so ustanovili tudi mešano komisijo, ki je ocenjevala sposobnost novih kadrov za izvajanje kompleksnih opravil. Za ustanovitev te komisije so se odločili prav zato, da bi se izognili očitkom, pravi Blažina.

Hkrati je Blažina pojasnil, da je "NPU unikum v policiji, kjer ne gre za neko klasično policijsko enoto, tako da je tudi teolog pri nas zelo dobrodošel, in tudi drugi poklici s področja družboslovnih ved," je še razložil prvi mož NPU.