Na Miru je delalo in raziskovalo nad sto vesoljcev, ki so opravili približno 16.500 poskusov. Z leti se je na postaji nabralo približno 11,5 tone znanstvenih instrumentov iz številnih držav. Po načrtih bi morala postaja delovati tri leta. Življenjsko dobo Mira so predvsem zaradi zakasnitve pri financiranju in izdelavi drugih modulov najprej podaljšali na pet let, nato pa so jo še nekajkrat podaljšali.
Postaji so leta 1987 dodali modul Kvant, leta 1989 je sledil modul Kvant 2, modul Kristal pa šele leta 1990. Modul Spekter so dodali leta 1995, Prirodo pa leta 1996. Tako je trajalo dobro desetletje, da so orbitalni kompleks kljub finančnim težavam le sestavili.
Leta 1995 je kozmonavt Valerij Poljakov na Miru dosegel absolutni svetovni rekord v dolžini nepretrganega bivanja v breztežnostnem stanju. Njegov polet je trajal 437 dni, 17 ur in 58 minut. Leto kasneje je ženski in hkrati ameriški rekord dosegla ameriška prebivalka ruske postaje Shannon Lucid. Njen polet je trajal 188 dni in štiri ure. Leta 1999 je Sergej Avdejev na Miru dosegel rekord v skupnem času bivanja v vesolju. Za Avdejevih 474 dni 14 ur in 12 minut bivanja v vesoljskem okolju so bili potrebni trije vesoljski poleti.
Pred štirimi leti je Mir doživel dve skoraj usodni nesreči: februarja 1997, ko je bil v postaji tudi ameriški vesoljec slovenskega rodu Jerry Linenger, je izbruhnil požar, junija istega leta pa se je v modul Spekter zaletela ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M-34 in postaja je izgubila zrakotesnost. Rusko-ameriška posadka je modul Spekter junaško izolirala in rešila postajo.
Na Miru je delovalo 28 glavnih dolgotrajnih odprav in 16 krajših "obiskovalnih" odprav, od tega 15 mednarodnih z udeležbo predstavnikov Avstrije, Afganistana, Bolgarije, Evropske vesoljske agencije ESA, Francije, Japonske, Nemčije, Slovaške in Velike Britanije. Poleg tega je bilo uresničenih več poletov ameriških vesoljskih raketoplanov, v času katerih je postajo obiskalo 37 ameriških astronavtov. Tako je Mir postal tudi prva mednarodna vesoljska postaja. V 15 letih je bila postaja obljudena več kot 12,5 leta.
Ruski premier Mihail Kasjanov je 31. decembra lani podpisal ukaz o "Ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir" in tako dokončno zapečatil usodo postaje. Prihodnji mesec bodo orbitalni kompleks, ki ima maso 137 ton, nadzorovano iztirili, kakih 12 ton nezgorelih ostankov postaje pa bo padlo predvidoma v južni del Tihega oceana, daleč od letalskih prog in ladijskih linij.
