Slovenija je na Evropsko komisijo vložila ugovor predvsem zato, ker je del Istre tudi v Sloveniji in ker se tudi na območju Slovenske Istre ponuja veliko različnih jedi, ki v imenu nosijo naziv istrski – na primer istrski fuži, istrski bobiči, istrski štruklji, pa tudi istrski pršut, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje.
Registraciji istarskega pršuta Slovenija nikakor ne nasprotuje, želi le doseči sporazum, da bi tudi slovenski proizvajalci, ki sedaj na območju Slovenske Istre proizvajajo istrski pršut, imeli možnost tega še naprej proizvajati po pogojih iz specifikacije za istarski pršut, ki jo je pripravilo združenje proizvajalcev istarskega pršuta s Hrvaške.
Ne glede na to, da v Sloveniji trenutno ni industrijskih proizvajalcev istrskega pršuta, pa v primeru, da Slovenija vlogi Hrvaške za registracijo istarskega pršuta ne bi ugovarjala, manjši slovenski proizvajalci – kmetije in kmečki turizmi v Slovenski Istri – tega imena ne bi več smeli uporabljati za svoje proizvode.
Podjetje Kras Sežana je na primer na Hrvaškem že od leta 1996 prodajalo svoj istrski pršut. Po letu 2010 pa so ga morali zaradi nacionalne zaščite istarskega pršuta na Hrvaškem preimenovati. Kot so pojasnili na Krasu Sežana, na Hrvaškem še vedno prodajajo ta pršut, vendar pod nazivom maestral.
Na Evropski komisiji slovensko pritožbo še preučujejo. Če jo bodo sprejeli, bodo strani pozvali k posvetovanjem, ki lahko trajajo do šest mesecev. Če posvetovanja ne prinesejo dogovora, o zaščiti proizvoda odloči komisija.
KOMENTARJI (56)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.