Na naših poljih gensko spremenjene koruze ni. Kakšni pa so obeti za prihodnost? Obstaja med slovenskimi kmeti interes za sejanje v EU dovoljenih organizmov GSO?
Ne, tudi v večini drugih evropskih držav organizmov GSO na njivah večinoma ni več. V EU je v tem trenutku dovoljena le še koruza MON810, ki pa jo je večina držav že izgnala s svojih polj, tako da jo sadijo le še na Portugalskem, v Španiji, na Češkem, Slovaškem in v Romuniji. Tudi bojazen, da bi v EU gojili kakšen nov organizem GSO, je odveč, saj je število držav, ki jim nasprotujejo, tako veliko, da Evropska komisija pri organih odločanja ne bi mogla dobiti zadostne podpore. In pri organih odločanja je Slovenija vedno proti. Žal pa, ko gre za odobritev uvoza, nimamo večine. Kot vidite, nas je bilo proti samo 11, to pa Evropski komisiji omogoča, da samostojno odloči.
Katere so tiste države, ki si najbolj prizadevajo, da bi dovolili več GSO?
V bistvu bolj kot države lobirajo multinacionalke. Med državami pa je tako, da smo nekatere vedno proti, poleg Slovenije na primer tudi Avstrija, Francija, Malta in Ciper, me je pa presenetilo, da se je na glasovanju vzdržala Nemčija, ki je bila običajno prav tako proti. Da bi obveljal sklep proti, je potrebna dvotretjinska večina od 345 glasov. Glas Slovenije zaradi naše majhnosti pomeni 4 glasove, francoski ali nemški 29.
Pa je EU še vedno trdno odločena, da se zaščiti pred GSO? Nekaj zadnjih dogodkov v Franciji in Veliki Britaniji daje vtis, da bi lahko začela popuščati vplivu multinacionalk. Je tako tudi v praksi?
Ne. V bistvu Evropa na GSO gleda skozi tri kriterije: eden je, ali obstajajo dokazi, da organizem ne škoduje zdravju ljudi, drugi, ali obstajajo dokazi, da ne bo škodoval naravi, ker če se nekaj sadi, v naravo pride nov organizem, in tretji, ki je tudi bistven – socioekonomski kriterij. Zapleten izraz v bistvu pomeni, da je pomembno tudi mnenje ljudi. Če ljudje v neki državi večinsko menijo, da tega ne želijo imeti, mora država to upoštevati, ker kmetijska politika ni navadna politika, ampak intervencionistična. Namreč, v veliki meri jo financirajo davkoplačevalci, zato je treba njihovo mnenje bolj upoštevati kot pri nekaterih drugih politikah.
Pritisk lobijev je močan. Ga glede na to, da so pomembne odločitve tudi v rokah kmetijskih ministrov, kdaj občutite tudi sami?
Na ravni Slovenije z lobisti nimamo stikov, ker je Slovenija trdno v krogu držav, ki so proti. Tudi državni zbor je z vsemi glasovi leta 2011 sprejel resolucijo "Zagotovimo si hrano za jutri", v kateri je posebno določilo, ki pravi, da pri nas ne dovolimo rasti GSO. Tu je Slovenija zelo enotna, zato sam ne opazim poskusov vplivanja.
Zakaj pa je Slovenija tako odločno proti GSO? Navsezadnje smo lahko v več medijih zasledili izjave domačih akademikov, med njimi profesorja Boruta Bohanca, da gre za najbolj pregledano in zelo varno hrano?
On je eden od privržencev GSO. Po njegovem mnenju se po nepotrebnem bojimo znanosti. A ista znanost je človeštvo pogosto pripeljala do zelo težkih posledic. In znanost tudi pravi, da je težava z genetsko spremenjenimi organizmi, da enostavno niso bili testirani v zadostno dolgem časovnem obdobju. Tudi testirati, ali je genetsko spremenjen organizem nevaren za človeka na miših, je malo za lase privlečeno!
Kakšna bo po vašem mnenju odločitev Evropske komisije v primeru koruze SmartStax?
Po mojem mnenju bo Evropska komisija večinoma upoštevala stališča Evropske agencije za varno hrano, ki pri tej koruzi nima zadržka, dolžna pa je upoštevati tudi mnenje javnosti. Vidimo, da je burna javna debata. Kaj bo pretehtalo, ne znam oceniti, ker so naredili korak nazaj. Če so še pred kakšnim tednom javljali, da se bodo odločili za, zdaj javljajo le, da bodo nekaj odločili.
Če imamo na eni strani veliko nasprotovanje držav članic EU sajenju gensko spremenjenih organizmov, zakaj potem podpora uvozu?
Slovenija je tudi proti uvozu. Je pa v tej situaciji prva razlika, da če se nekaj sadi, se tuja rastlina prenese v naše okolje. Pri majhnosti in posestni strukturi Slovenije bi bilo nemogoče zagotoviti zaščitena območja.
Drugič pa mora biti hrana z GSO posebej označena in ima potrošnik v tem primeru možnost izbire. Težava, ki jo imamo vsi v Evropi, je pa posredna uporaba surovin GSO. V praksi to pomeni, da če v trgovini kupite kruh, bo ta primerno označen in se lahko odločite za ali proti GSO. Kadar se z genetsko spremenjenimi organizmi hranijo živali, pa ni posebne označbe proizvodov teh živali, da so bile krmljene z organizmi GSO. Potrošniki, ki ne želijo niti posredno priti v stik z genetsko spremenjenimi organizmi, zato naredijo dvoje – iščejo ekološko hrano, pri kateri je v celi proizvodni verigi prepovedana uporaba GSO, ali pa sledijo zagotovilom proizvajalcev. Če proizvajalec da zagotovilo, da gre na primer za mleko, pri čemer so bile krave krmljene brez GSO, takšno trditev preverjajo inšpektorji.
Pa je nadzor zadosten in učinkovit?
Inšpektorji izvajajo več vrst nadzora pri kmetih in proizvajalcih. Vzorce jemljejo približno trikrat pogosteje, kot je povprečje v EU. Mislim, da smo samo v enem letu testirali več kot 100 vzorcev in rezultati so bili takšni, kot smo si jih želeli.
KOMENTARJI (200)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.