Kacin: V ozadju špekulacij glede Slovenije je napad na evro

V Dublinu so se na neformalnem zasedanju zbrali finančni ministri EU. Med njimi je tudi slovenski finančni minister Uroš Čufer. Težave Slovenije sicer niso bile na dnevnem redu zasedanj, šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem pa je pojasnil, da je beseda nanesla na Slovenijo le, ko so pozdravili novega kolega v svojih vrstah. "Toplo sem ga pozdravil," je glede Čuferja dejal Dijsselbloem. Slovenskega ministra je šef evroskupine pozval še, naj prioritete nove slovenske vlade predstavi na naslednjem srečanju maja. "To je vse, kar je bilo rečenega o Sloveniji," je povedal Dijsselbloem.

Na tej točki sicer ni jasno, ali bo slovenski finančni minister maja le predstavil prioritete vlade ali se prihodnji mesec obeta tudi razprava evroskupine o Sloveniji.

Dijsselbloem se je srečal s Čuferjem, vendar pa je bil po besedah Dijsselbloema namen srečanja zgolj to, da se spoznata in podrobneje pogovorita. To je po besedah šefa evroskupine običajna praksa, ko pride v evroskupino nov minister.

Evropski poslanci: Razprava o Sloveniji v Strasbourgu verjetno neizbežna

Špekulacije in "spin" na račun Slovenije, češ da utegne biti naslednja, ki bo zaprosila za evropsko finančno pomoč, v zadnjih dneh in tednih so bili preveliki, da bi se lahko izognili razpravi o tej temi prihodnji teden v Strasbourgu, se strinjajo evropski poslanci iz Slovenije Mojca Kleva Kekuš, Tanja Fajon, Jelko Kacin in Romana Jordan.

Na dnevnem redu plenarnega zasedanja Evropskega parlamenta prihodnji teden je sicer razprava poslancev z evropskim komisarjem za monetarne zadeve Ollijem Rehnom o finančni pomoči Cipru, a Fajonova je dejala, da bo beseda zagotovo nanesla na Slovenijo, pa čeprav Slovenija ni Ciper in po njenem mnenju kakršna koli primerjava ni na mestu.

Kacin pa je napovedal, da bodo pri tem najglasnejši konservativni britanski poslanci, ki težave držav z evrom izkoriščajo za lastne politične potrebe – za prepričevanje britanske javnosti, da Velika Britanija z evrom nima kaj početi. V ozadju špekulacij glede Slovenije je "napad na evro", je ocenil Kacin. Zato Kacin meni, da je Evropska komisija "naravna zaveznica" Slovenije.

Slovenija potrebuje svež denar

Prihodnji teden naj bi Slovenija pod Čufarjevim vodstvom izdala za 500 milijonov evrov 18-mesečnih zakladnih menic. Pred slabim tednom je sicer neslavno propadlo zbiranje 100 milijonov evrov z avkcijo 6- in 12-mesečnih zakladnih menic. O tem, da svež denar država potrebuje, sicer ni veliko dvomov. Po oceni IMF bo Slovenija za servisiranje svojega dolga, potrebe bank in proračuna letos potrebovala okoli tri milijarde evrov.

Razlog za hitenje v ponudbo novih zakladnih menic bi lahko bil, da država nujno potrebuje denar, tudi zato ker mora 26. aprila poplačati 61,9 milijona evrov obresti dolarske obveznice.

Slovenija želi tudi pomiriti precej razburjene finančne trge. Izdaja zakladnih menic bo svojevrsten test investitorjev, ali so ti Slovenijo še pripravljeni kreditirati v času, ko bančna kriza bremeni proračun, zahtevani donosi na državne obveznice rastejo v višave, potencialna plačilna nesposobnost pa grozi, da bo država po Cipru že šesta prejemnica mednarodne finančne pomoči.

Bo Slovenija pomirila trge?

Ali je takšen poskus pomirjanja sploh lahko uspešen, se danes sprašujejo tudi pri Bloombergu. Slovenija pač v teh dneh v tujih medijih pospešeno zbira zapis za zapisom. Izpostavljajo, da se država pri izdaji zakladnih menic zanaša prav na domače posojilodajalce, to pa so v slovenskem primeru državne banke, ki same klecajo pod težo slabih kreditov in so pravzaprav vir težav.

Sklicujoč se na izjavo slovenskega analitika Andraža Grahka, tako menijo, da bo izdaja zakladnih menic prihodnji teden bolj pirova zmaga, če ob domačih ne bodo sodelovali še tuji kupci. Nova neuspešna izdaja zakladnih menic bi imela namreč ravno nasproten učinek od želenega, povečala bi pritisk na Slovenijo in jo na koncu morda celo odrezala od dostopa do mednarodnih finančnih trgov.

Čuferjevi načrti so tako precej "pogumni", državljani pa lahko upamo, da so na njegovem ministrstvu tokrat bolje preverili potencialno zanimanje za slovenske zakladne menice. "Odločitev kaže na določeno samozavest na vladni strani," meni analitik James Howat iz Capital Economics. "A ob neuspehu bodo finančni trgi ponoreli," opozarja.

Stroški varovanja slovenskega dolga proti neplačevanju z uporabo kreditnih zamenjav so dosegli najvišjo raven v zadnjih  šestih mesecih pri 370 točkah, opozarja Bloomberg, zahtevan donos dolarske referenčne obveznice pa se je po neuspešni prodaji zakladnih menic povzpel na 6,17 odstotka in je vse bližje rekordni vrednosti, ki je 6,38 odstotka, doseženi 27. marca.

Evropska komisija je Sloveniji in Španiji dala časa do 29. maja, da podata natančno poročilo o tem, kako bosta rešili svoje težave.