59-letni Milošević, ki je po poklicu pravnik, je sinoči sporočil, da ne želi odvetnika in da se bo na današnjem prvem nastopu pred haaškim sodiščem zagovarjal sam. Predstavniki haaškega sodišča so mu to sicer odsvetovali.
Sicer se je nekdanji predsednik ZRJ včeraj popoldne prvič, odkar je priprt v zaporu v Scheveningenu, srečal z odvetnikom Zdenkom Tomanovićem. Tomanović je zapor zapustil nekaj pred 20. uro in pri tem dejal, da se je z Miloševićem pogovarjal dve uri in deset minut, ter dodal, da se Milošević pred prvim nastopom pred haaškimi sodniki počuti zelo dobro. 59-letni Milošević je prvi nekdanji predsednik kake države, ki bo stopil pred mednarodno sodišče. Milošević naj bi se pred tretjim sodnim svetom haaškega sodišča, ki mu bo po napovedih predsedoval Britanec Richard May, pojavil v danes ob 10. uri - razen, če ne bo želel zapustiti svoje jetniške celice. Obtožnico bo izjemoma predstavila glavna haaška tožilka Del Pontejeva. Sicer pa glavna tožilka v začetni fazi postopkov osebno načeloma ne sodeluje.
62-letni britanski sodnik Richard May bo Miloševića za vsako obtožbo posebej vprašal, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen. V skladu s pravilnikom haaškega sodišča ima obtoženec pravico, da svoj odgovor posreduje najpozneje v 30 dneh. Če Milošević ne bo podal svojega odgovora v omenjenem roku, s čimer bo izpodbijal legitimnost sodišča, bo sodišče v skladu s svojim pravilnikom smatralo, da se bo nekdanji predsednik ZRJ zagovarjal kot nedolžen. V praksi sicer velja, da obtoženec že med predhodnim zaslišanjem sporoči, ali se bo zagovarjal kot kriv ali nedolžen. Del Pontejeva, ki velja za zelo neposredno govornico brez dlake na jeziku, pa bo morala odgovoriti, če ji bo kakšno vprašanje postavil sodnik na zahtevo Miloševićevih branilcev.
Miloševićeva odvetnika Zdenko Tomanović in Dragan Krgović, ki ju je izbrala obtoženčeva žena Mira Marković, sta na Nizozemsko prispela v ponedeljek zgodaj popoldne, zaradi izgubljene Miloševićeve prtljage pa sta morala srečanje z njim prestaviti. Kot je povedal Tomanović, so Miloševiću iz Beograda poslali dva kovčka, enega s knjigami in drugega z osebnimi predmeti. Drugi kovček, ki ga Milošević potrebuje tudi za prvi nastop pred haaškim sodiščem, so izgubili. Zato sta si odvetnika po prihodu na amsterdamsko letališče več kot uro in pol pri letaliških oblasteh prizadevala, da kovček poiščejo.
Po srečanju z nekdanjim predsednikom je Tomanović za 24 ur povedal: "Govorila sva predvsem o jutrišnjem prvem nastopu. Pri vstopu v državo smo poleg težav z izgubljenim kovčkom imeli tudi nekaj težav z vizumi, saj je nizozemska ambasada čakala na potrditev haaškega sodišča. Gospod Milošević je sam izrazil željo, da se danes sestaneva."
Še vedno ni znano, kdaj - če sploh - bo Miloševića v haaškem zaporu lahko obiskala njegova soproga Mira Marković. S tem vprašanjem se te dni najbolj ubadata nizozemsko zunanje ministrstvo in haaško sodišče. Eden od zadnjih ukrepov Evropske unije proti ZRJ, ki še velja, je namreč prepoved potovanja za člane Miloševićeve družine. Kot so sporočili z nizozemskega zunanjega ministrstva, EU še preučuje možnost odprave te prepovedi. Vsi bančni računi Miloševićeve družine v evropskih bankah pa ostajajo blokirani. Britanski časopisi so poročali, da naj bi si želeli Mira Marković in hči Marija v Haagu najeti stanovanje.
V okolici haaškega sodišča so dan pred pomembnim dogodkom uvedli izjemno stroge varnostne ukrepe. Vstop v poslopje je mogoč le s posebno dovolilnico, okoli stavbe je postavljena železna ograja, del ulice je zaprt za promet, velja pa tudi stroga omejitev hitrosti. Varnostniki Združenih narodov zelo natančno pregledujejo ljudi na vhodih v sodišče. Ob številnih kombijih s satelitskimi antenami so pred poslopjem haaškega sodišča postavljeni tudi šotori, v katerih bodo televizijske ekipe lahko pripravljale poročila o doslej najzanimivejšem dogodku v osemletni zgodovini Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji.
V sodni dvorani bo za novinarje na voljo 50 sedežev, še 50 pa jih bo dogodek lahko spremljalo v preddverju sodišča prek velikega zaslona. Prednost naj bi imeli novinarji z območja nekdanje Jugoslavije.
Obtožnica haaškega sodišča Slobodana Miloševića bremeni zločinov proti človeštvu, storjenih nad kosovskimi Albanci leta 1998 in 1999, ter kršenja vojnega prava na Kosovu. Skupaj z Miloševićem so obtoženi še sedanji srbski predsednik Milan Milutinović, nekdanji namestnik premiera ZRJ Nikola Šainović, nekdanji srbski notranji minister Vlajko Stojiljković in nekdanji poveljnik jugoslovanske vojske Dragoljub Ojdanić. Haaško tožilstvo je napovedalo razširitev obtožnice proti Miloševiču tudi za zločine, storjene v BiH in na Hrvaškem. V ZRJ je izročitev Miloševiča Haagu sprožila vladno krizo, saj je v petek odstopil zvezni premier Zoran Žižić iz črnogorske Socialistične ljudske stranke (SNP), ki je nasprotovala izročitvi, naklonjen pa ji ni bil tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica. Ta je v ponedeljek že začel posvetovanja o sestavi nove jugoslovanske vlade. Pred beograjskim parlamentom se je na poziv Miloševićevih socialistov in Šešljevih radikalcev zbralo več tisoč privržencev nekdanjega predsednika ZRJ. Nekateri so vzklikali, da bodo ubili srbskega premiera Zorana 195144inđića, glavnega izvršitelja izročitve Miloševića Haagu minuli četrtek.
