Millenum Dome se je v središču pozornosti javnosti in medijev nazadnje znašel novembra, ko je bil prizorišče spektakularnega ropa draguljev v vrednosti 350 milijonov funtov. Rop je bil vreden scene v filmu o slovitem Jamesu Bondu, saj je poleg povsem uspele akcije vključeval še pobeg s čolnom, ki je dolgoprstneže čakal na Temzi. Kljub temu pa tatovi niso imeli sreče, policija je bila namreč nanje pripravljena, zato so izviren nakit pravočasno zamenjali s ponaredki. Rop pa je kompleksu vendarle prinesel nekaj publicitete.
Britanski premier je želel z Domeom pridobiti zabaviščni center, ki bi simboliziral državo polno novega elana. To bo največji spektakel na svetu in bo vzbudil zavist celega sveta, je pred izgradnjo zatrjeval Blair. Dome pa je kmalu po odprtju postal sod brez dna, vzrok nejevolje javnosti, predmet posmehovanja medijev in izgovor za dolgotrajne politično-finančne obračune, pa tudi zaušnica laburistični vladi Tonyja Blaira. Kompleks, ki so ga pestile predvsem kronične finančne izgube, je sicer od vlade prejel več finančnih injekcij v skupni vrednosti 179 milijonov funtov, bo konca novembra pa mu je z vstopninami in sponzorskimi prispevki uspelo zbrati nekaj manj kot 160 milijonov funtov.
Blairova odgovornost pri projektu je jasna: leta 1997 se je odločil, da bo izvedel projekt, ki so ga načrtovali že v času konservativne vlade, kljub temu, da je bilo veliko njegovih ministrov do projekta zadržanih. Ideja za izgradnjo izvira iz svetovne razstave iz leta 1851, ko je Velika Britanija presenetila svet s svojimi tehnološkimi dosežki v času industrijske revolucije, ki se je takrat širila po planetu.
