Migrantski tokovi so za kriminalne združbe eden najlažjih in najmanj tveganih virov zaslužka. Samo lani so po ocenah Interpola in Europola, ki sta pripravila skupno analizo situacije, v žepe pospravili med pet in šest milijard dolarjev (od 4,4 do 5,3 milijarde evrov) dobička. Večinoma v gotovini.
Njihov zaslužek so izračunali na podlagi naslednjih podatkov: v letu 2015 je evropske meje ilegalno prestopilo okoli milijon ljudi in več kot 90 odstotkov jih je potovalo s pomočjo posrednikov, združenih v različne kriminalne mreže. Pri tem vsakemu zaračunajo med 3000 in 6000 evrov, stroškov pa praktično ni. Še največ jih imajo s podkupovanjem tistih državnih uslužbencev, ki bi jim to početje lahko preprečili.
Tihotapljenje ljudi je mednarodni posel, osumljenci so iz kar sto različnih držav. Kriminalne mreže so ohlapno organizirane, kar pomeni, da jih aretacija enega ali več členov ne zamaje, hkrati pa so sodelavci tudi hitro nadomestljivi. Glavni organizatorji večinoma prihajajo iz istih držav kot migranti.
Pet glavnih migrantskih tokov
Europol in Interpol pričakujeta, da bo v prihodnosti nastalo še več migrantskih poti, trenutno pa glavni tokovi potekajo po petih. Zahodnomediteranska pot gre preko Španije in Portugalske, lani so tam zabeležili 7164 nelegalnih prehodov meje. Srednja mediteranska pot pelje čez morje od severne Afrike do Italije. Število migrantov, ki so jo izbrali, je lani padlo, a jih je kljub temu po njej v Evropo prispelo kar 153.946. To so seveda samo tisti, ki jih je urada statistika zabeležila, kar pomeni, da so jih odkrili. Jugovzhodna pot iz Turčije preko Grčije in Bolgarije je trenutno najbolj priljubljena. Število migrantov na njej se je lani povišalo za 1612 odstotkov na 885.386. Večina je potovanje nato nadaljevala po tako imenovani balkanski poti. Ob teh pa obstajata še vzhodna pot, ki gre preko Moldavije, Ukrajine in Belorusije, ter nordijska pot. Ta vodi čez Rusijo, v EU pa migranti vstopijo na Finskem ali Norveškem. Na prvi so lani zabeležili 1920, na drugi pa 2000 nezakonitih vstopov v EU.
Na poteh obstaja več tako imenovanih informacijskih točk, kjer tihotapci iščejo migrante, ki bi jim ponudili svoje usluge. 250 je osrednjih, piše v poročilu, od tega jih je 170 v EU, 80 pa zunaj povezave. Locirane so na železniških in avtobusnih postajah, letališčih …
Migrante, ki na ta način potujejo proti želenemu cilju, čaka vrsta nevarnosti. Ne le, da jih bodo odkrili in poslali nazaj, postanejo lahko žrtve trgovine z ljudmi in končajo v prostituciji ali pa v suženjskem delovnem razmerju. Pred najhujšim izkoriščanjem niso varni niti otroci. Poleg tega poročilo opozarja, da migrantske tokove izkoriščajo tudi teroristi.
KOMENTARJI (36)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.