Avtorica prispevka: Nataša Briški
V zmagovalnem filmu Canskega festivala, Fahrenheit 11. september, je Michael Moore obdelal ameriško zunanjo politiko pred in po 11. septembru in se lotil predvsem predsednika Busha ter njegovih vezi z naftarji iz Savdske Arabije. Filma v Združenih državah še ne vrtijo.
Njegovo glavno orožje so knjige in filmi. So besede in še bolj zgovorne slike. 50-letni Michael Moore se zadnjih 15 let v glavnem ukvarja s provociranjem desničarskih politikov, skorumpiranostjo poslovnih koncernov in opozarjanjem na socialno invalidnost ameriške družbe.
"Trik Michaela Moora je v tem, da se je postavil na paradne točke, skratka Cannes, podelitev oskarjev in podobno, torej na točko, kjer je nezgrešljiv in neizogiben, kjer ga sliši cel svet, cela Amerika," je povedal publicist in filmski kritik Marcel Štefančič, Jr. .
S knjigo Neumni beli možje, v kateri je ameriškega predsednika okronal za butlja vseh butljev, je osvajal bralce po vsem svetu in podiral prodajne rekorde. Z oskarjem ovenčani Bowling za kolumbine je najbolj gledan dokumentarec vseh časov, njegova zadnja propagandna mojstrovina pa je prinesla, kot se zdi, še eno evropsko klofuto Bushu, Mooru pa nove strupene puščice iz Bele hiše.
"Zaradi pozornosti, ki je bo deležen ta film v Združenih državah Amerike, me bodo desničarji napadli z vsemi sredstvi. Torej, kot bi rekel Bush: 'Pokažite, kaj imate!'," je povedal režiser filma Michael Moore.
Republikanci imajo prvič po letu ’36 v svojih rokah vse veje oblasti, Senat, Kongres, Belo hišo in Vrhovno sodišče. Kdor ni z nami, ne misli dobro. Mediji jim, kot ugotavljajo nekateri analitiki, jedo z roke.
"Ljudje, kot je Michael Moore, v večinski Ameriki ne pridejo – tudi če jih ne bi omejevali – ne pridejo do besede. Večinska Amerika, ki popoldne pije pivo, jé čips in gleda TV, dobiva čisto druga sporočila in v teh sporočilih ni Moora, ni nobene druge resnice, ampak tista, ki jo spin doktorji Bele hiše nekako definirajo," je povedal publicist Vlado Miheljak.
Uredniki New York Timesa so se pred dnevi celo opravičili svojim bralcem, ker naj bi pred vojno v Iraku premalo preverjali vladne “resnice” o orožju za množično uničevanje.
Moorov Farenheit 9/11 pa je režija v Cannesu za mnoge presenetljivo nagradila z Zlato palmo.
"Nagrada, ki jo je dobil Moore, je politično dejanje. Tako kot so v časih svinčene vzhodne Evrope v svobodnem svetu podeljevali nagrade umetnikom iz vzhoda ne glede na umetniške kvalitete, ki so sicer bile nesporne," meni Miheljak. "Michael Moore je očitno sklenil, da bo zrušil Busha. Demokrati ne zmorejo, ne znajo, nočejo, si ne upajo. On je pa sklenil definitivno – Bush mora iti," pa je svojo teorijo razložil Štefančič.
Brata Weinstein in Miramax sta od Disneya, ki se je odpovedal distribuciji, sicer odkupila pravice, a ekstremno protibuševski film bo za ameriški trg še nekaj časa prepovedan sadež.
"Film bo na vsak način prišel v ameriške kinematografe, vprašanje pa je, v katere. Če bo prišel recimo v neke alternativne mreže, pa v Los Angeles, New York, bo prepričeval zgolj prepričane. Če pa bo prišel v multiplekse, v Idaho, Iowo, torej v ameriško osrčje, kjer so Bushevi navijači neodvisni, bi pa lahko to bilo katastrofalno za Busha," razmišlja Štefančič.
"Ne bom počival, dokler ne dobim distributerja. Nekaj je res narobe, če v Albaniji lahko vidijo film, v ZDA pa ne," je svoje povedal Moore.
Film je v ZDA že spodbudil razprave o svobodi izražanja mnenj in vplivnih lovkah vlade, ki želi, tako nekateri, popolnoma regulirati življenje svojih podanikov. Četrtega julija bodo Američani praznovali dan neodvisnosti, bomo videli, če si bo na ta dan najbolj popolna, kot se radi imenujejo, demokracija na svetu lahko privoščila Fahrenheit 9/11.