Meteorit v velikosti nogometnega igrišča bi ob trku povzročil veliko opustošenje

Ne zgodi se vsak dan, da delci meteorita padejo na Zemljo in povzročijo precej materialne škode in tudi poškodb med prebivalci. Čeprav je možnost, da bi asteroid zadel Zemljo, zelo majhna, ljubitelji apokaliptičnih scenarijev poudarjajo, da verjetnost, čeprav minimalna, obstaja. In kaj bi se zgodilo, če bi večji meteorit res treščil v naš planet?

Pri reviji Time so se pozabavali s to katastrofično vizijo in naredili nekaj izračunov, pri čemer so za vzorec vzeli asteroid 2012 DA14 s premerom 45 metrov, ki se bo danes zvečer približal Zemlji na 27.700 kilometrov. Če bi takšen "kamen" trčil v Zemljo, bi se sprožila eksplozija, ki bi bila po moči primerljiva z 180 atomskimi bombami iz Hirošime. Astronomi pravijo, da v "bližini" Zemlje pluje okoli 860 meteoritov s premerom enega kilometra. Vesoljska "prometna" nesreča Zemlje s takšnimi meteoriti bi bila uničujoča.

Znanstveniki lahko dokaj natančno predvidijo pot meteorita, ki jo lahko spremeni že majhen trk s kakšnim kosom "vesoljskih smeti" ali ga s trase preusmeri gravitacija večjega objekta. Znanstvenik Paul Chodas iz Nase pravi, da lahko predvidijo poti za približno 100 let vnaprej, toda pri relativno majhnih objektih, kot so na primer meteoriti, je težje predvideti njihovo traso.

Kaj bi storili, če bi pravočasno opazili meteorit v velikosti nogometnega igrišča, se sprašujejo pri Timu. Znanstveniki bi izračunali natančen datum in lokacijo, "bližnjega srečanja" pa ne bi mogli preprečiti. Udarec bi bil podoben kot ob padcu t. i. tunguškega meteorita leta 1908 v vzhodni Sibiriji. Takrat je udarni val z močjo 1000 "Hirošim" opustošil površino na okoli 2000 kvadratnih kilometrih. Okoli 80 milijonov dreves je izginilo z obličja Zemlje. Če bi takšen meteorit trčil v gosto naseljeno območje, bi bila katastrofa neizbežna. Ljudje bi se pravočasno umaknili, vendar se ne bi imeli kam vrniti, saj bi bilo v premeru 10 kilometrov huje kot v Dresdnu po zavezniškem bombardiranju leta 1945. Približno 30 kilometrov od epicentra bi dobro grajene stavbe z manjšimi praskami že prestale udarni val.

Statistika je na strani človeške vrste. Meteoriti v velikosti premera dveh kilometrov padejo na Zemljo le enkrat na sto tisoč let. Toda to je bolj slaba tolažba za dinozavre.