Meritve razkrivajo: hitrost vetra v sunkih tudi do 145 kilometrov na uro

Z Agencije za okolje so danes sporočili podatke o hitrosti vetra, ki so jo izmerili med 14. in 16. majem. Kot so zapisali v poročilu, so največjo povprečno hitrost vetra v teh treh dneh izmerili na višje ležečih merilnih postajah in v severovzhodni Sloveniji. Najmočnejši sunek so izmerili na Kredarici, in sicer kar 145 kilometrov na uro, sledi Rogla s 111 kilometri na uro ter Lesce s 103 kilometri na uro.

Najmočnejše sunke vetra so zabeležili na višje ležečih merilnih postajah in v severovzhodni Sloveniji, pa tudi na Obali in v vzhodni Sloveniji. Na Primorskem so izmerili viharne sunke vetra na letališču v Portorožu (63 km/h) in na merilni boji Vida pred Piranom (80 km/h). Najmočnejše sunke vetra v teh dneh pa so izmerili na merilnih postajah v višinah (Kredarica 145 km/h, Krvavec 97 km/h, Rogla 111 km/h in Rudno polje 69 km/h). Na severu so izmerili viharne sunke vetra v Bovcu (86 km/h), Lescah (103 km/h), na Letališču Ljubljana (74 km/h) in v Slovenj Gradcu (72 km/h). Visoke vrednosti najmočnejših sunkov vetra so izmerili v severovzhodni Sloveniji (Letališče Maribor 83 km/h, Ptuj 68 km/h, Murska Sobota 75 km/h, Radenci 70 km/h, Lendava 72 km/h in Sotinski breg 98 km/h). Na vzhodu so viharne sunke vetra izmerili še v Novem mestu (67 km/h), Krškem (73km/h) in na Letališču Cerklje (69 km/h). Viharen sunek vetra so izmerili tudi v Brinju, severovzhodno od Ljubljane (65 km/h) in v Trbovljah (71 km/h).

Največjo polurno povprečno hitrost vetra, ki je merilo za dalj časa trajajoč močan veter, so v tem obdobju izmerili na višje ležečih merilnih postajah, in sicer na Kredarici 84 km/h, Rogli 49 km/h in Krvavcu 34 km/h. Na severu države pa v Bovcu 35 km/h, Lescah 37 km/h, Brniku 37 km/h ter Slovenj Gradcu 20 km/h). Močan veter so izmerili tudi v severovzhodni Sloveniji, in sicer na Letališču Maribor 50 km/h, na Ptuju 32 km/h, v Murski Soboti 44 km/h ter Sotinskem bregu 41 km/h).

Urad za meteorologijo v svojem poročilu pojasnjuje tudi splošno vremensko sliko, ki se je takrat izoblikovala nad našim območjem. V noči na sredo, ko se je začelo vetrovno neurje, se je nad južnim Jadranom začelo poglabljati ciklonsko območje, ki se je nato s svojim središčem pomaknilo nad Srbijo.

V četrtek, 15. maja, se je območje pomaknilo nad vzhodno Madžarsko. Ciklonsko območje se je na območju osrednjega Balkana zadrževalo kar tri dni in je oslabelo šele v soboto, 17. maja.

Ker je hkrati nad zahodno in delom srednje Evrope vztrajalo območje visokega zračnega tlaka, je na območju vzhodnih Alp in Panonske nižine nastala velika razlika v zračnem tlaku. To pa je povzročilo velike hitrosti vetra, tako v višinah kot pri tleh. Opisana vremenska situacija je povzročila obilne padavine in obsežne poplave na osrednjem Balkanu ter močan veter v Sloveniji, vzhodni Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem, še navajajo v poročilu.