"Sin me je poklical po telefonu, ampak je bil v solzah, ni mogel govoriti, samo mami, mami," se večera konec februarja, ko je bil njen sin žrtev surovega pretepanja vrstnikov, še vedno pretresena spominja njegova mama.
Takrat se je na telefon oglasila ženska, mimoidoča. Nemudoma je odhitela ponj, pripoveduje, bilo jo je "strah, kaj se je zgodilo z mojim otrokom".
A odgovora na to, pravi, ni imel niti otrok sam. Na poti do urgentnega centra ji je namreč dejal: "Da je bil napaden, pa da ne ve, zakaj. Ga je bilo strah. On je bil poškodovan, udarec je dobil nad očesom, zato je tudi čez noč ostal v bolnišnici."
A modrice in odrgnine, ki jih je dobil ob udarcih, še zdaleč niso bile edine posledice, pripoveduje mama. "On je v šoku še zdaj. Zdaj je še bolj, ker je javno. Zdaj je to pač vse stresno," priznava njegova mama.
Posnetek pretepanja, ko so mladoletniki zahtevali, naj pred njimi celo kleči in ki je zaokrožil, je še dodatno šokiral. Ne le bržkone celotne javnosti, pač pa tudi žrtev. "Ponižano, saj niti ne znam povedati vseh občutkov. Jezen si, ponižan, ne vem, zakaj moj otrok, zakaj se to sploh dogaja."
Četudi je otrok že dobil pomoč, strah ostaja, še pripoveduje. "Ne hodi več zvečer ven, če pa že bi, pa je mene še bolj strah, da se ne bi spet kaj ponovilo."
Policija je sicer na več naslovih v pretep vpletenih izvedla hišne preiskave, ki pa sicer, ko govorimo o preiskovanju nasilništva, niso tako samoumevne, pravi strokovnjak za kazensko pravo Miha Šepec. "Lahko dokazujemo na druge načine. Ampak recimo za zasege elektronskih naprav, ker mislim, da je tukaj bilo ključno, da so bile te zadeve posnete na telefone, pa lahko pride v poštev hišna preiskava."
Kakšne ukrepe bi lahko sprejeli?
Eno osebo, neuradno enega od napadalcev, je Policija pridržala. A to ni pravi kazenski postopek, pravi Šepec – četudi je pridržani starejši od 14 let, je namreč še vedno mladoletnik, dodaja. "Gre za to, da se mladoletnika poskuša prevzgojiti, poskuša se najti neke možnosti, da bi se tudi njemu prilagodilo, torej ne gre zdaj za neke hude sankcije."
V najstrožjem primeru, če bi sodnik presodil, da nadzor Centra za socialno delo in preostali ukrepi ne bi zadostovali, bi ga poslali v prevzgojni zavod, pravi Šepec. Sicer pa "se odloči za neke milejše ukrepe, to so nezavodski ukrepi, kot recimo neka navodila, hodi v šolo, k psihologu na pogovore, lahko se odredi, da ga Center za socialno delo spremlja, kaj se z njim dogaja," še pojasnjuje Šepec.
Da za napadalce pričakuje primerno kazen, nikakor pa ne zagovarja nasilja in groženj, ki so jih napadalci deležni prek družbenih omrežij, še pravi mama napadenega. Ki pa so mu vrstniki izrazili podporo, dodaja, k pouku se je tako že vrnil. "Vsi so zelo prijazni, pozitivno, ga spodbujajo, tako da, presenetljivo, zelo pozitiven odziv. Še imajo otroci empatijo v sebi."
Več pozornosti pa bi, na odgovorne še apelira mama, morali posvetiti pogovorom z mladoletniki in ozaveščanju o nedopustnosti nasilja.