Medtem ko umirajo za spremembe: v Egiptu je danes slabše kot v Mubarakovih časih

Dve leti po arabski pomladi na trgih v Kairu spet umirajo ljudje, iz dobičkonosnih letovišč ob Rdečem morju pa bežijo prestrašeni turisti.

Z odhodom slednjih se poglablja težava, ki je ob ideoloških razprtijah v središču težav Egipta. Revščina.

Ta je po besedah Slovenke, ki živi v Egiptu, prišla že tako daleč, da ljudje za hrano prodajajo pohištvo in drugo "družinsko srebrnino". To je tudi eden od razlogov, zakaj je del državljanov od vojske zahteval, da odstavi Mursija.

Boljšega življenja strmoglavljenje Mubaraka vsaj v številkah ni prineslo. Egiptovska ekonomija je pred globalno finančno krizo beležila sedemodstotno letno gospodarsko rast, tudi po izbruhu krize in do protestov se je rast obdržala pri petih odstotkih.

Arabska pomlad je po poročilu Svetovne banke to rast prepolovila. Vzpona niti s prihodom Mursija ni bilo več, letos naj bi ekonomija zrasla za okoli dva odstotka, a zaradi nemirov je to pod velikim vprašanjem, piše Wall Street Journal.

Velika težava je, da so že leta 2011 nemiri odnesli tuje investitorje. Če je bilo pred leti tujih naložb na leto za koli 10 milijard, je ta številka v zadnjem letu znašala le še 1,3 milijarde, država pa je Mednarodni denarni sklad zaprosila za pet milijard dolarjev posojila.

Poleg tega je Egipt po letu 2010 prepolovil zunanje rezerve na okoli 19 milijard dolarjev, država pa ima težave z nabavo hrane in naftnih derivatov. Egipt je sicer med največjimi uvozniki pšenice na svetu.

Država je maja izvozila za 2,4 milijarde dolarjev in uvozila za 4,7 milijarde dolarjev. Trgovinski primanjkljaj še narašča in dokler trajajo nemiri, se zagotovo ne bo obrnil, menijo ekonomisti. Država bo ob nemirih tudi težko ohranjala aktualni izvoz nafte in mineralov, kar sicer predstavlja tretjino izvoza. Na drugi strani pa se bodo nemiri še razširili, če bodo državljani ostali brez hrane in bencina.

Prav tako bodo nemiri oklestili prihodke v turizmu, ki si še niso popolnoma opomogli od nemirov leta 2011, so pa v prvih devetih mesecih fiskalnega leta 2012–2013 prinesli okoli osem milijard dolarjev.

Za Egipčane bi bilo vsaj iz ekonomskega vidika vsekakor bolje, da politična nasprotja rešijo na pogajanjih in volitvah, nemiri bodo namreč 260 milijard dolarjev težko ekonomijo, ki je že tako slabotna, še oslabili.