Ministrstvo trojke ni zaprosilo za mnenje

Evropska komisija, Evropska centralna banka (ECB) in Mednarodni denarni sklad (IMF) naj bi od vlade zahtevali dodatna pojasnila glede učinkovitosti in uspešnosti slovenske slabe banke, ki naj bi predstavljala model za očiščenje slabih terjatev bank. Po pisanju časopisa Dnevnik predstavnike treh organizacij zanima, ali bo štiri milijarde evrov državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) zadostovalo in prav tako ali bo zadostna dokapitalizacija bank v višini milijarde evrov.

Če bi bili ti zneski zadostni, jih tudi zanima, na podlagi katerih analiz so bila oblikovana takšna predvidevanja glede na to, da stresnih testov še ni. Do konca meseca želijo tudi videti natančnejšo definicijo družbe za upravljanje terjatev bank, njene cilje in pooblastila ter podrobnosti financiranja.

Ob tem priporočajo, da Banka Slovenije v treh mesecih opravi stresne teste bank in ugotovi njihovo kapitalsko trdnost. Hkrati bo treba določiti kriterije za prenos terjatev, vse tri institucije pa želijo poznati tudi metodologijo vrednotenja slabih terjatev.

Vsi trije mednarodni organi se tudi sprašujejo, koliko se lahko država dodatno zadolži, če se bo izkazalo, da bo štiri milijarde državnih poroštev nezadostno.

Ministrstvo pravi, da mednarodne institucije podpirajo reševanje v okviru slabe banke

Ministrstvo za finance pojasnjuje, da mednarodnim institucijam (EC, ECB in IMF) ni bil posredovan načrt, ampak samo za prvi delovni osnutek podzakonskega akta, ki je bil pripravljen s strani Banke Slovenije in dopolnjen s strani ministrstva za finance. "Osnutka ni ocenjevala Trojka (ker Trojke za Slovenijo ni), ampak so k njemu podajale komentarje skupine za tehnično pomoč iz evropske komisije (EC), Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Omenjeni osnutek ni bil javen, niti ni bil predviden za objavo in se je od prve delovne verzije spremenil," so sporočili z ministrstva, kjer tudi zanikajo, da je morala slovenska vlada omenjene institucije zaprositi za mnenje. Po njihovih besedah vlada namreč z njimi sodeluje v okviru tehnične pomoči.

Predstavniki EC, ECB in IMF po navedbah ministrstva tako podpirajo rešitve problema bančnega sistema v Sloveniji in prizadevanja ministrstva, da to stori v okviru predlagane sheme, saj se z nenehnimi dokapitalizacijami ne rešuje problema neustreznega upravljanja s slabimi terjatvami znotraj posameznih bank.

Minister za finance Janez Šušteršič je že večkrat pojasnil, da je ministrstvo do višine državnih poroštev za obveznosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) prišlo na podlagi neodvisnih skrbnih pregledov v stresnih scenarijih v posameznih bankah. So pa na ministrstvu priznali, da ni bil narejen poseben sistemski stres test celotnega bančnega sistema, ki ga običajno izvajajo centralne banke, čeprav so Banki Slovenije to predlagali.

Na Banki Slovenije pa so nam odgovorili, da enkrat na leto izvajajo tudi makro stres teste, s katerimi preverjajo poslabšanje makroekonomskih razmer in njihov vpliv na stabilnost bančnega in finančnega sistema.

Na ministrstvu so spomnili še, da je v svetu veliko modelov slabih bank z različnimi pristojnostmi, zato je težko govoriti o eni praksi ali o tem, da bi imela slovenska različica slabe banke v skladu z zakonom večja pooblastila, kot je to običajno. "Narava problema v Sloveniji je drugačna kot na Irskem in v Španiji, zato je slaba banka opremljena z instrumenti za reševanje težav v Sloveniji, izkušnje ECB in Evropske komisije pa izvirajo predvsem iz rešitev iz teh dveh držav," so zapisali.

Za direktorje slabe banke mora veljati protikorupcijska zakonodaja

Takšna so torej pojasnila vlade. Pri Dnevniku pa so pisali še o tem, da t. i. strokovnjaki mednarodnih institucij tudi opozarjajo, da bodo pooblastila t. i. slabe banke precej večja, kot je to običajno. Ob tem pa nista zagotovljeni neodvisnost in transparentnost njenega poslovanja. Prav tako bi tudi za direktorje slabe banke moral veljati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Dnevnik piše, da se še posebej nenavadna zdi odločitev, da slabi banki dovolijo neuradne stike z lobisti. Poudarjajo, da je Irska takšne stike v svojem zakonu o slabi banki izrecno prepovedala. "Ta izjema bi lahko resno kompromitirala delo DUTB," so zapisali. Prav netransparentni posli bank so namreč pripeljali do tega, da mora Slovenija ustanavljati slabo banko.

Imenovanje upravnega odbora bi moralo po mnenju strokovnjakov potekati po natančneje določenih kriterijih. Tudi odgovornost nadzornih organov bi morala biti natančneje določena. Poleg tega pa jih skrbi tudi, da bi lahko bili neizvršni direktorji člani političnih strank.

Kako bo z vodenjem prevzetih podjetij?

"Trojka" oz. skupina za tehnično pomoč je tudi zaskrbljena nad preveč široko zastavljenimi cilji. Ti bi morali biti za zagotovitev transparentnosti, odgovornosti in učinkovitosti operacij jasno določeni.

S prevzemom slabih terjatev bi država dobila tudi nadzor nad številnimi slovenskimi podjetji. Predstavniki mednarodnih institucij opozarjajo, da bi morali biti lastniški deleži v podjetjih kategorizirani glede na velikost deleža. Če bi DUTB pridobil popolni nadzor nad podjetji, bi bilo treba vzpostaviti ustrezni nadzor, ločen od nadzora preostalega premoženja. Tako bi zagotovili neodvisnost pridobivanja in upravljanja tega premoženja. Strokovnjaki menijo tudi, da je neprimerno, da bo DUTB bankam lahko določal njihove strategije kreditiranja, pri čemer naj bi spodbujali predvsem kreditiranje malih in srednje velikih podjetij. Opozorili so, da bi to lahko vodilo v boj med bankami za pridobitev tovrstnih komitentov.

Ključni cilj slabe banke naj bi bil čim večji izkupiček iz prestrukturiranja tega premoženja. Ker je vlada delovanje DUTB omejila na pet let in ukazala, da se vsako leto proda deset odstotkov premoženja, strokovnjaki sprašujejo, kaj se bo zgodilo, če bodo pogoji za prodajo slabi. Zanima jih, ali bo mogoče zaobiti določilo, ki ukazuje obvezno prodajo.